Akcijski načrt za energetsko učinkovitost

Energetska učinkovitost ima za zagotavljanje ciljev energetske politike in širših razvojnih ciljev države izjemni pomen, zlasti zaradi potenciala za izboljšanje konkurenčnosti družbe, zelene rasti in zaposlitvenega potenciala. Učinkovita raba energije (URE) pomembno prispeva k zagotavljanju strateške zanesljivosti oskrbe z zmanjšanjem odvisnosti od uvoza fosilnih goriv. Energetska učinkovitost je med stroškovno najbolj učinkovitimi ukrepi za doseganje ciljev zmanjševanja emisij toplogrednih plinov (TGP) in doseganja 25-odstotnega ciljnega deleža obnovljivih virov energije (OVE) v bilanci rabe bruto končne energije do leta 2020. Za gospodinjstva je energetska učinkovitost ključna tudi za obvladovanje stroškov, krepitev kupne moči in izboljšanje kakovosti bivanja, tudi v luči prilagajanja na podnebne spremembe.

 


Direktiva 2006/32/ES Evropskega parlamanta in Sveta z dne 5. aprila 2006 o učinkovitosti rabe končne energije in o energetskih storitvah ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/67/EGS zahteva doseganje 9-odstotnega prihranka energije v letu 2016. Vsaka država članica je sprejela prvi nacionalni akcijski načrt za učinkovito rabo energije za obdobje v letu 2007 (AN-URE 1), drugega v letu 2011 in tretjega najpozneje v letu 2014. Drugi in tretji načrt morata vsebovati analizo in oceno prejšnjega AN-URE, dokončne rezultate glede izpolnjevanja cilja varčevanja z energijo ter načrte in predvidene učinke dodatnih ukrepov. V teh načrtih je treba določiti vmesne nacionalne cilje držav članic za doseganje ciljnega prihranka energije v letu 2016.


Direktiva 2012/27/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti zahteva, da je potrebno do leta 2020 doseči 20 % izboljšanje energetske učinkovitosti. Ukrepi iz direktive se razširjajo na področja vseh sektorjev, kjer obstaja potencial prihranka energije in s tem vključuje tudi energetski sektor oziroma samo proizvodnjo in distribucijo energije. Države članice morajo v okviru nacionalnih akcijskih načrtov pripraviti dolgoročno strategijo za spodbujanje naložb v prenovo nacionalnega fonda javnih in zasebnih stanovanjskih in poslovnih stavb. Na pomembno mesto je postavljena tudi vloga javnega sektorja, čigar organizacije bodo lahko kupovale samo energetsko varčne stavbe, proizvode in storitve. Od 1. januarja 2014 dalje pa bo potrebno vsako leto prenovi 3 % skupne tlorisne površine stavb v lasti in rabi osrednje vlade.

Na podlagi določb o nacionalnih ciljih je cilj Slovenije za doseganje cilja 20 % izboljšanja energetske učinkovitosti izražen kot prihranki energije. Ta nacionalni cilj za leto 2020 je izražen v ravni porabe primarne in končne energije in predstavlja 7.313 Mtoe primarne  in 5.088 Mtoe končne energije.

 

NACIONALNI AKCIJSKI NAČRT ZA ENERGETSKO UČINKOVITOST ZA OBDOBJE 2014-2020 (AN-URE 2020)

 

Z Akcijskim načrtom za energetsko učinkovitost za obdobje 2014 - 2020 (AN URE 2020) si Slovenija, skladno z zahtevami Direktive o energetski učinkovitosti (2012/27/EU), zastavlja nacionalni cilj izboljšanja energetske učinkovitosti energije za 20 % do leta 2020. Ta cilj je, da raba primarne energije v letu 2020 ne bo presegla 7,125 mio toe (82,86 TWh). To pomeni, da se glede na leto 2012 ne bo povečala za več kot 2 %.
 

Ukrepi v akcijskem načrtu AN-URE 2020 so načrtovani v sektorjih gospodinjstev, javnem sektorju, gospodarstvu in prometu. Večina ukrepov predstavlja že obstoječe ukrepe, ki so v izvajanju in s katerimi so bili do sedaj vmesni cilji doseženi. Nov akcijski načrt pa prinaša predvsem v javnem sektorju še nekaj novih ukrepov, saj je treba izpolniti obveznost, da se vsako leto prenovi 3 % površine državnih stavb. Cilj države je zagotoviti, da bodo vse nove stavbe, ki so v lasti in rabi javnih organov, skoraj nič energijske od leta 2018, v drugih sektorjih pa od leta 2020. Dodatni ukrepi so predvideni v gospodarstvu, saj je učinkovita raba energije vse bolj pomemben dejavnik izboljševanja konkurenčnosti gospodarstva.


Obstoječi stavbni fond predstavlja sektor z največjim potencialom za doseganje prihrankov energije. Za doseganje cilja ga bo potrebno do leta 2020 četrtino energetsko obnoviti, kar predstavlja okrog 22 mio m2 stavbnih površin. S tem se bo raba energije v stavbah zmanjšala skoraj za 10 %. Poleg tega pa se bo s temi ukrepi pospešila tudi gospodarska rast, saj se z njimi generirajo investicije v višini 500 mio EUR letno. Učinki teh investicij pa so poleg visokih prihrankov pri stroških energije in posledično manjšemu uvozu energije tudi v delovnih mestih, in sicer na ravni 10.000 zaposlitev.

Da se bodo obstoječi in novi ukrepi izvajali pa je potrebno zagotoviti potrebna sredstva, in sicer sredstva zbrana iz prispevka za učinkovito rabo energije, sredstva kohezijskih skladov in sredstva Podnebnega sklada.



Ljubljana, 10. 9. 2014
Ministrstvo, pristojno za energijo, po zaključku javne obravnave, ki je potekala od do objavlja odgovore na prejete pripombe zainteresirane javnosti. Dokument bo ustrezno dopolnjen in posredovan v nadaljnji postopek medresorskega usklajevanja.

 


Ljubljana, 21. 5. 2015

Vlada RS je na današnji 37. redni seji sprejela Akcijski načrt za energetsko učinkovitost za obdobje 2014 - 2020. Sprejet dokument:

     

    Poročanje Slovenije o napredku pri izvajanju AN-URE 2020

     

    V skladu s zahtevami Direktive o energetski učinkovitosti (Direktiva 2012/27/EU) je treba vsako leto poročati o napredku, doseženem v zvezi z nacionalnimi cilji povečanja energetske učinkovitosti, in sicer v skladu s Prilogo XIV Direktive.

     

    Poročanje v letu 2015

    Ker je bil Akcijski načrt za energetsko učinkovitost za obdobje 2014-2020 (AN-URE 2020) sprejet maja 2015, to poročilo nadomešča poročili za leti 2014 in 2015.

    Poleg tabele, ki jo za poročanje predpisuje direktiva (v prilogi XIV), smo za učinkovitejše spremljanje in oceno politik izdelali še podrobnejše poročilo o izvajanju ukrepov in z njimi doseženih prihrankih energije. Letno poročilo vključuje natančno analizo ukrepov tako z vidika doseganja ciljev AN-URE 2020 kot tudi z vidika doseganja ciljev prejšnjega akcijskega načrta, Nacionalnega akcijskega načrta za energetsko učinkovitost za obdobje 2008-2016.

     

    Poročanje v letu 2016

     

     



    NACIONALNI AKCIJSKI NAČRT ZA ENERGETSKO UČINKOVITOST ZA OBDOBJE 2011-2016 (AN-URE 2)

     

    Ljubljana, 06. 10. 2011

     

    Ministrstvo, pristojno za obnovljive vire in učinkovito rabo energije, je v sodelovanju z Institutom "Jožef Stefan", Centrom za energetsko učinkovitost, pripravilo prvi osnutek Drugega nacionalnega akcijskega načrta za energetsko učinkovitost za obdobje 2011-2016 (AN-URE 2).

    Cilj slovenskega AN-URE 2 je skladno s 4. členom Direktive 2006/32/ES doseči 9-odstotni prihranek končne energije z izvedbo načrtovanih instrumentov, ki obsegajo ukrepe za učinkovito rabo energije, energetske storitve in razvoj energetsko učinkovitih tehnologij in izdelkov. Cilji so usklajeni z veljavno Resolucijo o nacionalnem energetskem programu in drugimi politikami v državi.


    Tabela : Ciljni in doseženi prihranki končne energije ter projekcije

     

    Prihranki

    Cilj

    Dosežen prihranek

    [GWh]

    [%]

    [GWh]

    [%]

    Prihranek končne energije 2008 – 2016

    4.273

    9

     

     

    Vmesni prihranek končne energije do 2010

    1.187

    2,5

    1.317

    2,8

    - prihranki 2008  2010

     

     

    1.097

    2,3

    o gospodinjstva, terciarni sektor, večsektorski ukrepi 

    726

    1,5

    530

    1,1

    o promet

        122     0,3     348       0,7

    o industrija 

    336

    0,7

    219

    0,5

    -  zgodnje aktivnosti

     

     

    220

    0,5

     

    Ciljni 9-odstotni prihranek končne energije znaša 4.273 GWh v letu 2016 na podlagi pretekle rabe končne energije, določen je bil v AN-URE 1 skladno z zahtevami direktive, in je v AN-URE 2 ohranjen. Povprečni letni prihranek končne energije v devetletnem obdobju znaša 475 GWh. Kot eden od kazalnikov uspešnosti izvajanja AN-URE 1 je bil opredeljen vmesni ciljni prihranek končne energije v obdobju 2008 – 2010, in sicer 1.187 GWh oz. 2,5 %.

     

    AN-URE 2 vsebuje pregled ciljev in izvajanja prvega Nacionalnega akcijskega načrta za energetsko učinkovitost za obdobje 2008 do 2010 (AN-URE 1), oceno doseženih učinkov ter načrtovane aktivnosti v obdobju 2011-2016 ter finančne vire za izvedbo programov in ukrepov za doseganje ciljev energetske učinkovitosti. Ocenjena vrednost javnih sredstev, potrebnih za izvedbo novele AN-URE 2 v obdobju 2011 - 2016 znaša 798 mio EUR.

     

    Vrednotenje izvedenih ukrepov je pokazalo, da je Slovenija v obdobju 2008 do 2010 dosegla začrtan vmesni cilj prihranka 2,8 % referenčne rabe končne energije. Ta cilj je bil dosežen ob upoštevanju zgodnjih aktivnosti v obdobju od leta 1995 do leta 2007. Pričakuje se, da bo tudi cilj za obdobje 2008–2016, ki znaša 9 %, uspešno dosežen z dosledno izvedbo vseh aktivnosti, načrtovanih v AN-URE 2. Načrtovane dodatne aktivnosti so usmerjene predvsem v pospešen razvoj trga energetskih storitev, v obdobju do 2013 predvsem v javnem sektorju, ki bo generator povpraševanja, ter razvoj energetsko učinkovitih izdelkov in proizvodnih procesov, s ciljem doseganja in preseganja osnovnega ter vrste dodatnih kratkoročnih in dolgoročnih ciljev, ki jih AN-URE 2 zasleduje, kot so zlasti pospešena prenova stavb v javnem sektorju, doseganje ciljnega deleža skoraj nič energijskih stavb med novimi in obnovljenimi stavbami, povečanje deleža obnovljivih virov energije, dodatno zmanjšanje rabe energije, trajnostni razvoj gospodarstva. 


    Dokumentacija:

    Direktiva 2006/32/ES določa, da mora Slovenija do 30. junija 2011 Evropski komisiji predložiti AN URE 2.

    Osnutek "Drugega nacionalnega akcijskega načrta za energetsko učinkovitost za obdobje 2011-2016 (AN-URE 2)" je odprt za javno obravnavo. Zainteresirana javnost lahko komentarje na osnutek AN URE 2 posreduje na e-naslov: gp.mg[@]gov.si do 20. oktobra 2011.

     

     

     

    NACIONALNI AKCIJSKI NAČRT ZA ENERGETSKO UČINKOVITOST ZA OBDOBJE 2008-2016 (AN-URE 1)

     

    Ljubljana, 31. 1. 2008

     

    Nacionalni akcijski načrt za energetsko učinkovitost za obdobje 2008-2016 (AN-URE) je bil izdelan na osnovi 14. člena  Direktive 2006/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2006 o učinkovitosti rabe končne energije in o energetskih storitvah ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/76/EGS, skladno z navodili, ki jih je predložila Evropska komisija v dokumentu »Template: National Energy Efficiency Action Plan 2007«.To je prvi od treh akcijskih načrtov. Ostala dva je potrebno izdelati v letu 2011 oziroma v letu 2014.

     

    Direktiva 2006/32/ES zahteva od držav članic, da dosežejo 9 % prihranka končne energije v 9 letih, in sicer v obdobju 2008–2016, možno pa je uveljavljati tudi zgodnje aktivnosti od leta 1995 in v posebnih primerih od leta 1991. Kot izhodiščna raba končne energije za določitev ciljnega prihranka končne energije se upošteva povprečna letna raba v zadnjem petletnem statističnem obdobju brez porabe goriv v napravah, ki so v trgovanju s pravicami do emisij toplogrednih plinov. Za izhodiščno rabo končne energije je bilo vzeto obdobje 2001-2005 in znaša 47.349 GWh na leto.

     

    Z AN-URE bo Slovenija v obdobju 2008–2016 dosegla kumulativne prihranke v višini najmanj 9 % glede na izhodiščno rabo končne energije ali najmanj 4.273 GWh. Prihranki bodo doseženi z raznimi sektorsko specifičnimi ter horizontalnimi in večsektorskimi ukrepi v vseh sektorjih (gospodinjstva, široka raba, industrija in promet). Dejansko bodo doseženi večji kumulativne prihranki končne energije, saj se bo v okviru AN-URE izvajala tudi vrsta ukrepov URE, predvsem horizontalnih, katerih učinke bo mogoče enoznačno ovrednotiti na osnovi enotne metodologije, ki bo pripravljena na nivoju EU.

     

    Dokumentacija: