Akcijski načrt za skoraj nič-energijske stavbe

Energetski zakon (EZ-1) je 330. členu opredelil zahtevo, da morajo biti vse nove stavbe skoraj nič-energijske. Izraz »skoraj nič-energijska stavba« v tem zakonu pomeni stavbo z zelo visoko energetsko učinkovitostjo oziroma zelo majhno količino potrebne energije za delovanje, pri čemer je potrebna energija v veliki meri proizvedena iz obnovljivih virov na kraju samem ali v bližini.

Prehodne določbe v 542. členu določajo, da se določba 330. člena tega zakona se začne uporabljati 31. decembra 2020. Za nove stavbe, ki so v lasti Republike Slovenije ali samoupravnih lokalnih skupnosti in jih uporabljajo osebe javnega sektorja, se 330. člen tega zakona začne uporabljati 31. decembra 2018.

331. člen istega zakona vladi nalaga obveznost sprejema akcijskega načrta za skoraj nič-energijske stavbe (AN sNES) in ob tem tudi podrobneje opredeljuje njegovo vsebino ter način poročanja Evropski komisiji:

  1. Vlada na predlog ministrstva, pristojnega za energijo sprejme in vsaka tri leta obnovi akcijski načrt za skoraj nič-energijske stavbe za obdobje do leta 2020;
  2. Akcijski načrt za skoraj nič-energijske stavbe vključuje cilje ter programe in ukrepe za doseganje teh ciljev, pa tudi kadrovske in finančne vire za izvedbo teh programov in ukrepov. Vlada v tem načrtu oblikuje tudi politiko in ukrepe za spodbuditev energetske sanacije obstoječih stavb v skoraj nič-energijske;
  3. Ministrstvo, pristojno za energijo, vsake tri leta pripravi poročilo o napredku pri povečanju števila skoraj nič-energijskih stavb in o tem obvesti Evropsko komisijo.

Navedena določila Energetskega zakona (EZ-1) predstavljajo prenos zahtev glede skoraj nič-energijskih stavb iz Direktive 2010/31/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 2010 o energetski učinkovitosti stavb. Direktiva določa, da morajo biti stavbe, zgrajene po 31. decembru 2020, ki za svoje delovanje porabijo energijo za ogrevanje in/ali hlajenje, zgrajene kot skoraj nič-energijske; za nestanovanjske javne stavbe, ki jih javni organi uporabljajo kot lastniki, zahteva začne veljati že dve leti prej. V skladu z 9. členom Direktive morajo torej države članice zagotoviti, da:

  • so do 31. decembra 2020 vse nove stavbe skoraj nič-energijske stavbe,
  • so po 31. decembru 2018 nove stavbe, ki jih javni organi uporabljajo kot lastniki, skoraj nič-energijske stavbe.

Države članice morajo tudi pripraviti nacionalne načrte za povečanje števila skoraj nič-energijskih stavb. V te nacionalne načrte so lahko vključeni cilji, ki se razlikujejo glede na kategorijo stavbe. Države članice nadalje po vodilnem zgledu javnega sektorja oblikujejo politike in sprejmejo ukrepe, kot je določanje ciljev, da bi spodbudile preoblikovanje stavb, ki se obnavljajo, v skoraj nič-energijske stavbe. Slovenija je v prvi polovici leta 2014 pripravila analizo stroškovno optimalnih ravni minimalnih zahtev za energijsko učinkovitost stavb, ki dajejo tudi strokovno podlago za tehnično definicijo skoraj nič-energijske stavbe. Predvideno je, da bo tehnična definicija skoraj nič-energijske stavbe predpisana v okviru posodobitve tehničnega predpisa o energijski učinkovitosti stavb, načrtovane za leto 2015.

Analizirani so bili trije tipi stavb:

  • enostanovanjska stavba (vključuje enostanovanjsko stavbo z največ dvema stanovanjema),
  • večstanovanjska stavba,
  • nestanovanjska stavba (pisarniška stavba oz. administrativno upravna stavba).

Strokovne podlage za oblikovanje tehnične definicije skoraj nič-energijske stavbe zajemajo tako novogradnje kot celovito prenovo obstoječih tipskih stavb.

Definicija skoraj nič-energijske stavbe obsega določitev minimalnih zahtev glede največjih dovoljenih potreb za ogrevanje, hlajenje oz. klimatizacijo, pripravo tople vode in razsvetljavo v stavbi v skladu z gradbeno tehnično zakonodajo ( PURES 2010), določitev največje dovoljene rabe primarne energije v stavbi ter določitev najmanjšega dovoljenega deleža obnovljivih virov energije v skupni dovedeni energiji za delovanje stavbe. 

Če je največja dovoljena potrebna toplota za ogrevanje stavbe za primer enostanovanjske stavbe z oblikovnim faktorjem (ovoj/prostornina) 0,6 m-1 po zahtevah PURES 2010 do konca leta 2014 omejena na 48 kWh/m2a in se ta omejitev z začetkom leta 2015 znižuje na 38 kWh/m2a, se z uvedbo minimalnih zahtev za skoraj nič-energijsko stavbo predvideva dodatno znižanje največje potrebne toplote za ogrevanje stavbe na 25 kWh/m2a.

Vrsta stavbe
Največja dovoljena vrednost primarne energije
na enoto kondicionirane# površine na leto (kWh/m2a)
 
Delež OVE (%)

Novogradnja
Večja prenova (rekonstrukcija)
RER **
Enostanovanjske stavbe759550
Večstanovanjske stavbe809050
Nestanovanjske stavbe556550

Opombe:

 *     na podlagi analize stroškovno optimalni ravni za pisarniške stavbe, kot najmočneje zastopano skupino nestanovanjskih stavb
**    RER je delež obnovljivih virov glede na skupno dovedeno energijo, po definiciji REHVA
#     kondicionirana površina je neto zaprta greta / hlajena površina znotraj toplotnega ovoja stavbe

 

Vmesni cilji na področju skoraj nič-energijskih stavb do leta 2020 na področju skoraj nič-energijskih novogradenj in celovitih prenov so prikazani v spodnjih tabelah.

Au nZEB vmesni cilji - novogradnje
   Enota   
               2015
            2018
             2020
Enostanovanjske stavbe      m2                76.850                267.500
Večstanovanjske stavbe      m2                 9.753                 73.650
Javne stavbe      m2                53.320                  84.126
Ostale nestanovanjske stavbe      m2                50.030                115.970
Au nZEB vmesni cilji - celovite prenove
   Enota  
            2015
              2018
          2020
Enostanovanjske stavbe      m2             231.680         2.257.000
Večstanovanjske stavbe      m2             107.000            649.000
Javne stavbe      m2                       0                123.000
Ostale nestanovanjske stavbe      m2                       0                190.000
Javne stavbe osrednje vlade (3 % po EED)      m2                 2.000                  20.000

Javna obravnava Akcijskega načrta za skoraj nič-energijske stavbe za obdobje do leta 2020

Ljubljana, 21. 10. 2014

Ministrstvo, pristojno za energijo, je skladno z Direktivo 2010/31/EU pripravilo osnutek "Nacionalnega akcijskega načrta za skoraj nič-energijske stavbe za obdobje do leta 2020 (AN sNES)", ki je odprt za javno obravnavo. Zainteresirana javnost lahko komentarje na osnutek AN sNES posreduje na e-naslov: gp.mzip@gov.si najkasneje do 20. novembra 2014.

Osnutek dokumenta za javno obravnavo:


Sprejem Akcijskega načrta za skoraj nič-energijske stavbe za obdobje do leta 2020

Ljubljana, 22. 4. 2015

Vlada RS je na 33. redni seji dne sprejela "Akcijski načrt za skoraj nič-energijske stavbe za obdobje do leta 2020".

Sprejet dokument: