Novica

Sprejet posodobljen Akcijski načrt za energetsko učinkovitost 2017 - 2020

⇒ Energetika ⇒ Splošno

Vlada RS je na današji 161. redni seji sprejela posodobljen nacionalni Akcijski načrt za energetsko učinkovitost do leta 2020 (AN-URE 2020). Strateški dokument določa ukrepe za izboljšanje energetske učinkovitosti in pričakovane ter dosežene prihranke energije za doseganje cilja izboljšanja energetske učinkovitosti za 20 % v letu 2020.

Slovenija je trenutno na dobri poti za doseganje nacionalnega cilja, vendar to še ne pomeni dolgoročnega obvladovanja rabe primarne energije.

Evropska Direktiva o energetski učinkovitosti določa, da mora vsaka država članica od leta 2014 dalje predložiti nacionalni akcijski načrt za energetsko učinkovitost (AN URE) in nato vsaka tri leta. Gre za drugi akcijski načrt v okviru Direktive o energetski učinkovitosti 2012/27/EU, ki zajema bistvene ukrepe za izboljšanje energetske učinkovitosti, vključno s pričakovanimi ter doseženimi prihranki energije, z namenom doseganja nacionalnega cilja povečanja energetske učinkovitosti do leta 2020, in prispevka Slovenije k doseganju skupnega cilja EU - povečanju energetske učinkovitosti za 20 %.

Uspešnost izvajanja AN-URE 2020 je ključnega pomena tudi za doseganje ciljev zmanjševanja emisij toplogrednih plinov (TGP) in doseganje 25-odstotnega ciljnega deleža obnovljivih virov energije (OVE) v bilanci rabe bruto končne energije do leta 2020, pomembno pa prispeva tudi k ciljem na področju kakovosti zraka.

AN-URE 2020 prinaša nove ukrepe za spodbujanje energetske učinkovitosti v stavbah (spodbujanje optimizacije delovanja energetskih sistemov, shema zagotavljanja kakovosti energetskih pregledov, celovito spremljanje energetskih prenov stavb), v gospodinjstvih (instrumenti za financiranje prenove v stavbah z več lastniki, pravne podlage za odločanje v večstanovanjskih stavbah, delitev spodbud med lastnike in najemnike v večstanovanjskih stavbah, vzpostavitev garancijske sheme), v javnem sektorju (izdelava trajnostnih kriterijev za stavbe, upravljanje kakovosti, uporaba informacijsko podprtega projektiranja pri javnih razpisih), v industriji (finančne spodbude za povečanje učinkovitosti in izrabo OVE v industriji) in tudi nove ukrepe za spodbujanje učinkovitega ogrevanja in hlajenja (finančne spodbude Eko sklada za trajnostni razvoj sistemov daljinskega ogrevanja, strategija ogrevanja in hlajenja, akcijski načrt za daljinsko ogrevanje ter toplotna karta).

Slovenija je trenutno na dobri poti za doseganje nacionalnega cilja, vendar pa ta trend še ne pomeni dolgoročnega obvladovanja rabe primarne energije, predvsem zaradi visoke volatilnosti končne rabe energije v prometu, ki je leta 2015 predstavljala 38 % skupne rabe končne energije, in lahko resno ogrozi tudi izpolnjevanje cilja rabe primarne energije. 

Več informacij

Vir: MzI