Novica

01.02.2017
Energetika > Politika EU

Predlog stališča RS k predlogu uredbe EU o upravljanju energetske unije

Vlada RS je na današnji 120. redni seji sprejela predlog stališča Republike Slovenije k predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o upravljanju energetske unije, spremembi Direktive 94/22/ES, Direktive 98/70/ES, Direktive 2009/31/ES, Uredbe (ES) št. 663/2009, Uredbe (ES) št. 715/2009, Direktive 2009/73/ES, Direktive Sveta 2009/119/ES, Direktive 2010/31/EU, Direktive 2012/27/EU, Direktive 2013/30/EU in Direktive Sveta (EU) 2015/652 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 525/2013.

Republika Slovenija meni, da predstavlja predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o upravljanju z energetsko unijo in navedene spremembe dobra osnova za nadaljnjo poglobljeno razpravo, ki bo privedla do sprejetja zakonodajnega akta. Ta bo od držav članic zahteval učinkovito usklajevanje energetskih in podnebnih politik ter ukrepov, ki so vezani na izpolnjevanje mednarodnih zavez držav članic in Unije v obliki enotnih nacionalnih energetsko-podnebnih načrtov.

Slovenija podpira upravljanje z Energetsko unijo, ki bo racionaliziralo in integriralo obstoječe postopke načrtovanja, poročanja in nadzora zavez na področju energije in podnebja, s ciljem učinkovitega usklajevanja energetskih in podnebnih politik pri doseganju ciljev Energetske unije ter pri izpolnjevanju mednarodnih zavez držav članic in Evropske unije.

Slovenija se strinja, da se v ta namen vzpostavi robusten politični postopek med Evropsko komisijo, državami članicami in drugimi institucijami.

Slovenija načeloma podpira pripravo enotnih nacionalnih energetsko-podnebnih načrtov, ki predstavljajo temeljni instrument predloga uredbe. V pogajanjih si bo prizadevala, da se pri pripravi, poročanju ter ukrepih za nadzor izvajanja omenjenih načrtov upošteva načelo poštene porazdelitve bremen med državami članicami v skladu z zmožnostmi in sposobnostmi posamezne države članice ter v skladu s posebnostmi držav članic na tem področju, jasno določena vloga in odgovornosti posameznih držav članic in Evropske komisije, suverena pravica držav članic pri naboru energetskih virov ter čim manjše administrativno breme v skladu s cilji "boljše zakonodaje".

Slovenija si bo prizadevala, da bo pri določanju ciljev treba upoštevati posebnosti posameznih držav članic in prispevke držav članic k drugih okoljskim ciljem EU, kot je na primer velik delež zavarovanih naravnih habitatov (Natura 2000), ki otežuje razvoj rabe obnovljivih virov energije. Spodbujanje rabe obnovljivih virov energije na ozemlju, ki je pod zaščito Nature 2000 je oteženo in terja posebne omilitvene ukrepe, kar Slovenijo postavlja v neenakopravni položaj z drugimi državami članicami, ki takšnih zaščitenih ozemelj nimajo.

Kot eno od novosti predlog uredbe predlaga uvedbo tako imenovane finančne platforme oz. sklada, v katerega bi države članice morale vplačevati, če ne bi dosegale cilje na OVE področju. Slovenija takemu skladu nasprotuje, saj principi delovanja sklada in določitev bremen na državo članico v primeru nedoseganja ciljev v uredbi sploh niso opredeljeni.

Vir: MzI