PRIPRAVA OBMOČNIH NAČRTOV // Ozadje priprave območnih načrtov

Vsebino območnih načrtov bo določila Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Sklada za pravični prehod, ki je trenutno (julij 2020) še v medinstitucionalnih pogajanjih na ravni EU (na spodnji povezavi je dostopen predlog uredbe).  

Predlog Uredbe o ustanovitvi sklada za pravični prehod v recitalu 15 določa, da bi morali območni načrti za pravični prehod opredeliti najbolj prizadeta območja, na katera bi bilo treba osredotočiti podporo, in opisovati specifične ukrepe, ki jih je treba sprejeti za dosego podnebno nevtralnega gospodarstva, zlasti kar zadeva preureditev ali zaprtje obratov, v katerih se proizvajajo fosilna goriva ali izvajajo druge dejavnosti z visoko intenzivnostjo toplogrednih plinov. Navedena območja bi morala biti natančno opredeljena in ustrezati regijam na ravni NUTS 3 ali biti del teh regij. Načrti bi morali podrobno opisovati izzive in potrebe navedenih območij ter opredeljevati vrsto potrebnih operacij na način, ki zagotavlja skladen razvoj na podnebne spremembe odpornih gospodarskih dejavnosti, ki so tudi skladne s prehodom na podnebno nevtralnost in cilji zelenega dogovora. Finančno podporo iz Sklada za pravični prehod (SPP) bi morale prejeti samo naložbe, ki so v skladu z načrti za prehod. Območni načrti za pravični prehod bi morali biti del programov (s podporo ESRR, ESS+, Kohezijskega sklada ali SPP), ki jih odobri Komisija.

Predlog Uredbe o ustanovitvi sklada za pravični prehod v 7. členu določa, da države članice EU, ki bi želele črpati nepovratna sredstva iz omenjenega sklada, skupaj z ustreznimi organi zadevnih območij (premogovnih regij) pripravijo enega ali več območnih načrtov za pravični prehod (v nadaljevanju območni načrti). Gre za dokumente, ki vsebujejo konkretne ukrepe v krajšem časovnem okvirju (10-20 let), ki bodo priloženi programom kohezijske politike. Zadevati morajo območja, ki so najbolj prizadeta z vidika gospodarskih in socialnih učinkov prehoda, zlasti glede pričakovane izgube delovnih mest v proizvodnji in uporabi fosilnih goriv ter potreb po preoblikovanju proizvodnih procesov industrijskih obratov z največjo intenzivnostjo toplogrednih plinov. V Sloveniji sta bila identificirana dva taka območja oz. regiji, Savinjsko-Šaleška regija in Zasavska regija.

V območnih načrtih bodo predvidoma zajeti naslednji elementi:

  • opis procesa prehoda na podnebno nevtralno gospodarstvo na nacionalni ravni, vključno s časovnico ključnih ukrepov za prehod, ki so skladni z najnovejšo različico nacionalnega energetskega in podnebnega načrta;
  • utemeljitev opredelitve območij kot območij, ki jih je proces prehoda najbolj prizadel in ki bodo prejemala podporo SPP;
  • ocena izzivov, s katerimi se pri prehodu soočajo najbolj prizadeta območja, vključno s socialnimi, gospodarskimi in okoljskimi učinki prehoda na podnebno nevtralno gospodarstvo, v kateri so opredeljeni potencialno število prizadetih in izgubljenih delovnih mest, razvojne potrebe ter cilji, ki jih je treba doseči do leta 2030, povezani s preoblikovanjem ali zaprtjem dejavnosti z visoko intenzivnostjo toplogrednih plinov na teh območjih;
  • opis pričakovanega prispevka podpore iz SPP pri obravnavanju socialnih, gospodarskih in okoljskih učinkov prehoda na podnebno nevtralno gospodarstvo;
  • ocena skladnosti načrta z drugimi nacionalnimi, regionalnimi ali teritorialnimi strategijami in načrti;
  • opis mehanizmov upravljanja, ki jih sestavljajo partnerstva, načrtovani ukrepi spremljanja in vrednotenja ter odgovorna telesa;
  • opis vrste predvidenih operacij in njihovega pričakovanega prispevka k lajšanju posledic prehoda;
  • v primeru podpore za produktivne naložbe v podjetja, ki niso MSP, izčrpen seznam takih operacij in podjetij ter utemeljitev potrebe po taki podpori z analizo vrzeli, ki izkazuje, da bi brez naložbe pričakovana izguba delovnih mest presegla pričakovano število ustvarjenih delovnih mest;
  • v primeru podpore za naložbe za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz dejavnosti, navedenih v Prilogi I k Direktivi 2003/87/ES, izčrpen seznam operacij, ki bodo prejemale podporo, ter utemeljitev, da prispevajo k prehodu na podnebno nevtralno gospodarstvo in vodijo v znatno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, precej pod zadevne referenčne vrednosti, določene za brezplačno dodelitev v skladu z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta, ter ščitijo znatno število delovnih mest;
  • sinergije in dopolnjevanje z drugimi programi Unije in stebri mehanizma za pravični prehod za obravnavanje opredeljenih razvojnih potreb.

V Sloveniji se bosta za obe premogovni regiji, tj. Savinjsko-Šaleško in Zasavsko regijo, pripravila območna načrta. Predlog obeh območnih načrtov bo v okviru pridobitve projekta Programa EU za strukturne reforme pripravilo podjetje Deloitte, in sicer takoj za pripravo predloga nacionalne strategije.


© 2012 - 2020 Portal Energetika