PRIPRAVA STRATEGIJE // Ozadje priprave strategije

Premog se trenutno izkopava v 41 regijah v 12 državah EU, zato predstavlja najbolj bogato fosilno gorivo v EU in pomemben vir gospodarske dejavnosti. Premogovništvo zagotavlja delovna mesta za približno 240.000 ljudi, od tega 180.000 v rudarski dejavnosti  izkopavanja premoga in lignita in 60.000 v termoelektrarnah, ki izkoriščajo to fosilno gorivo. Premog predstavlja skoraj četrtino celotne proizvodnje električne energije v EU in je pomembno gorivo za industrijske procese, kot je proizvodnja jekla. Kljub temu se proizvodnja in poraba premoga v zadnjih nekaj desetletjih stalno zmanjšujeta.

Medtem ko premog ostaja osrednje gorivo v evropski mešanici energetskih virov, je EU zavezana k znatnemu zmanjšanju emisij CO2, vključno z emisijami iz premogovnih elektrarn.


Platforma EU za premogovne regije v prehodu


Evropska komisija (EK) je decembra 2017 predstavila Platformo za premogovne regije v prehodu. Platforma je ključni del pobude za premogovne in ogljično-intenzivne regije v prehodu, ki je bila predstavljena kot nezakonodajni element zakonodajnega svežnja »Čista energija za vse Evropejce«. Namen platforme je olajšati razvoj projektov in dolgoročnih strategij v premogovno intenzivnih regijah.

Platforma EU za premogovne regije v prehodu je zasnovana tako, da državam članicam in regijam pomaga pri izzivih ohranjanja rasti in delovnih mest v prizadetih skupnostih. Omogoča dialog več različnih deležnikov o okvirih politik in financiranju ter zajema področja, kot je strukturna preobrazba, vključno z gospodarsko diverzifikacijo in prekvalifikacijo delovne sile, uvajanjem tehnologij za energijo iz obnovljivih virov, ekoinovacijo in napredno premogovno tehnologijo.

Naloga platforme je sprožiti tranzicijo kot podlago za reševanje okoljskih in socialnih izzivov. Z povezovanjem evropskih, nacionalnih, regionalnih in lokalnih deležnikov v tranziciji bo spodbujano partnerstvo in učenje na podlagi izmenjave izkušenj. Dejavnosti platforme so najprej osredotočene na premogovniške regije, v prihodnosti pa naj bi se razširile na ogljično intenzivne regije. Platforma je zasnovana tako, da bo pospešila prehod na čisto energijo, pri čemer bo več pozornosti namenjene socialni pravičnosti, strukturni preobrazbi, novim spretnostim in financiranju realnega sektorja.

Februarja 2019 je EK ustanovila sekretariat, ki je odgovoren za vodenje dogodkov in srečanj platforme, tehnično podporo in pripravo gradiv.


Pristop Slovenije h Platformi EU za premogovne regije v prehodu

Da bi izkoristila vse priložnosti, ki jih ponuja delovanje v okviru EU z namenom čim boljše priprave na prestrukturiranje prizadetih regij, je Slovenija januarja 2019 pristopila k sodelovanju v Platformi EU za premogovne regije v prehodu. Marca istega leta je Evropska komisija naš pristop tudi potrdila.

Slovenija je Evropski komisiji predlagala, da se v Sloveniji prepoznata dva območja oz. premogovni regiji, kjer je prestrukturiranje potrebno, in sicer:

  • Savinjsko-Šaleška regija,
  • Zasavska regija.

Na območju Savinjsko-Šaleške regije deluje Premogovnik Velenje. V letu 2019 so izkopali približno 3 milijone ton premoga (v sredini osemdesetih še 5 milijonov ton). Premogovnik oskrbuje Termoelektrarno Šoštanj (TEŠ), katero sestavljata dve enoti za kurjenje premoga in dve plinski turbini. NEPN predvideva postopno opuščanje premoga z zaprtjem bloka 5 do leta 2030, blok 6 in domača proizvodnja lignita pa ostajata v teku tudi po letu 2030, pri čemer bo, skladno z NEPN, pripravljena dolgoročna nacionalna strategija, vključno s časovnim načrtom, za pravični načrt predčasnega zapiranja Premogovnika Velenje in opustitve rabe premoga v TEŠ, ter za prestrukturiranje in razvojni prehod premogovnih regij.

V Zasavski regiji je zaprtje rudniških objektov sicer res že v zaključni fazi, vendar območje ostaja ekonomsko in socialno manj razvito. Sooča se namreč z veliko brezposelnostjo, odhodom mladih, gospodarsko pa se le stežka razvija. Od leta 1995 je bilo izgubljenih 5000 delovnih mest, bruto domači proizvod pa danes dosega le 53 % nacionalne ravni. Obstoječi ukrepi, sprejeti z Zakonom o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje–Hrastnik in razvojnem prestrukturiranju regije iz leta 2005, niso zagotovili zadostnega regionalnega gospodarskega okrevanja.

Evropska komisija je predlog Slovenije o oblikovanju dveh premogovnih regij podprla. V okviru priprave nacionalne strategije bosta tako pripravljena tudi območna načrta za prestrukturiranje obeh premogovih regij, v katerih bodo začrtani ukrepi za obdobje 10 do 20 let z namenom omogočiti samostojni obstoj in razvoj regij tudi po tem, ko premogovne dejavnosti v teh krajih več ne bo.


Odločitev odbora Državnega zbora in Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt Slovenije

Skladno s sklepom Odbora Državnega zbora za infrastrukturo, okolje in prostor (številka: 801-08/19-1/7 z dne 10. 4. 2019)  mora Vlada Republike Slovenije do konca leta 2020 Državnemu zboru predložiti časovni okvir in pravični prehod za zaprtje Premogovnika Velenje (PV) in opustitev rabe premoga v Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ).

Skladno s Celovitim nacionalnim energetskim in podnebnim načrtom (NEPN) je treba v letu 2020 pripraviti dolgoročno nacionalno strategijo, vključno s časovnim načrtom za pravični načrt predčasnega zapiranja Premogovnika Velenje (PV) in opustitve rabe premoga v TEŠ, ter za prestrukturiranje in razvojni prehod premogovnih regij (NEPN, 2020, str. 108).

Skladno s tem bo v okviru pobude EU o premogovnih regijah v prehodu pripravljena Nacionalna strategija za opuščanje rabe premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda (v nadaljevanju: strategija).

Predlog strategije bo pripravil zunanji izvajalec, ki ga je v okviru Programa EU za podporo strukturnim reformam izbrala Evropska komisija. Gre za družbo Deloitte, s katero je Evropska komisija podpisala pogodbo 29. maja 2020. Ministrstvo za infrastrukturo je upravičenec (ang. beneficiary) pogodbe. Prvi osnutek strategije bo pripravljen okvirno do meseca septembra 2020.

Strategija bo splošne narave in ne bo vsebovala elementov na ravni natančnosti posegov v okolje ali prostor, pač pa bo vsebovala strateški okvir za odločitev za t.i. izstop iz premoga.

Strategija bo vključevala, inter alia:

  • obsežno analizo stanja in presoje vplivov opuščanja rabe premoga v Savinjsko-Šaleški regiji in prestrukturiranja obeh premogovnih regij (tj. Savinjsko-Šaleške in Zasavske regije);
  • navedbo in medsebojno primerjavo najboljših praks postopnega opuščanja rabe premoga in prestrukturiranja premogovnih regij v premogovnih območjih držav EU;
  • vsaj 3 scenarije postopnega opuščanja rabe premoga v Savinjsko-Šaleški regiji ter gospodarskega in družbenega (socialnega) prestrukturiranja obeh premogovnih regij – scenariji bodo temeljili na analizi stroškov in koristi, vsebovali bodo časovnico prehoda oz. opustitve rabe premoga in potreben zakonodajni okvir, vključujoč vidike financiranja, okoljske vidike, vidike ekološke sanacije obeh premogovnih regij in vidike gospodarskega prestrukturiranja ter s tem povezane nove rabe nekdanjih pridobivalnih prostorov;
  • predlog ciljev glede časovnega okvira za zaprtje PV in opuščanje rabe premoga v TEŠ,
  • predlog vizije za obe regiji do leta 2050, ki bo temeljila na prestrukturiranju gospodarstva in pospeševanju gospodarske rasti;
  • porazdelitev odgovornosti glavnih akterjev pri doseganju teh ciljev in ureditev upravljanja;
  • predlog časovnega okvira za postopno opustitev rabe premoga na nacionalni ravni, vključno z orisom ključnih elementov potrebnega zakonodajnega okvira za zaprtje PV ter gospodarsko in družbeno prestrukturiranje Savinjsko-Šaleške in Zasavske regije;
  • načrt intenzivnega sodelovanja z vsemi ključnimi deležniki na lokalnem regionalnem in državnem nivoju, organizacijo javnih predstavitev idr. (tj. komunikacijski načrt).


© 2012 - 2020 Portal Energetika