Novica

13. srečanje energetikov v Portorožu

Uvod v letošnje 13. srečanje energetikov, ki v Portorožu, GH Bernardin, poteka pod naslovom »Dajmo priložnost energetski učinkovitosti«, je namenjen seznanitvi z načrti Evropske komisije, ki energetsko učinkovitost postavlja kot prednostno usmeritev EU. Predstavnica Evropske komisije Eva Hoos je spregovorila o vprašanjih in izzivih, s katerimi se soočajo pri prenovi zakonodaje in postavljanju zavezujočih ciljev.

»Med cilji so zvišanje obnovljivih virov energije za 20 % in 20 % zmanjšanje porabe energije do leta 2022, težnja k nizkoogljični družbi, ekonomična in konkurenčna oskrba z energenti, soproizvodnja in druge oblike izkoriščanja odpadne toplote, tega pa ne moremo dosegati brez projektov energetske učinkovitosti in osveščanja uporabnikov,«je uvodoma dejala Hossova.  Predstavili so zakonodajne okvire, finančne možnosti in strateške ter programske usmeritve, ki so podlaga za učinkovito izvajanje sprejetih ukrepov.


Mag. Janez Kopač, ministrstvo za gospodarstvo, je predstavil novosti, ki jih za končne odjemalce energije prinašata Nacionalni energetski program in novi Energetski zakon.


» V Sloveniji so doslej energetsko politiko vodili in nanjo pomembno vplivali direktorji energetskih podjetij s svojim podpornim okoljem. Upam, da bo po sprejetju NEP drugače, in da bo to dokument, ki bo usmerjal razvoj energetike,« je povedal mag. Kopač in dodal, da manjka še celovita presoja okoljskega poročila, nato sledi javna obravnava NEP, s katerim naj bi sledili strateškim smernicam EU, torej povečanju OVE ter ukrepom za spodbujanje učinkovite rabe energije. In najpomembnejše iz NEP: V Sloveniji bomo morali, če bomo želeli slediti smernicami, imeti več vetrnih elektrarn in hidroelektrarn – predvsem na spodnji Savi. Vsi scenariji oskrbe predvidevajo izgradnjo TEŠ bloka 6 in intenzivno gradnjo OVE ter URE, dva nova scenarija pa predvidevata nove plinsko parne elektrarne in izgradnjo NEK2. Razlik v ceni elektrike ne bi bilo, velike pa so investicijske cene projektov, najdražja opcija bi bila obnova bloka 4 in 5 ob gradnji novih plinsko parnih elektrarn - zaradi visoke cene plina. Če bomo morali do leta 2030 zmanjšali emisije za 50 %, do leta 2050 pa za 80 %, bi morali predčasno ustaviti šoštanjski blok 6. Energetski zakon, ki ga trenutno še tehnično dopolnjujejo, naj bi bil po Kopačevih besedah v javni obravnavi v prihodnjih tednih, sprejet pa do jeseni 2011.


Profesor Bahram Moshfegh iz švedske univerze Linköping je udeležencem predstavil izzive razvoja švedske energetske politike do leta 2020.  O programih učinkovite rabe energije dobaviteljev je govoril Franc Beravs iz Eko sklada. Energetska učinkovitost v industriji s seboj prinaša finančno zahtevne projekte. Možnosti pridobivanja finančnih spodbud je predstavil mag. Jani Turk iz ministrstva za gospodarstvo, med drugim pred kratkim objavljen razpis za sofinaciranje projektov za zmanjšanje rabe energije v industriji.  Odprt je tudi razpis za dobavitelje novih tehnologij na področju energetske učinkovitosti.


Pomen sklepanja prostovoljnih sporazumov o energetski učinkovitosti je na konkretnem primeru predstavil Frank van Bussel, Agentschap NL, iz Nizozemske agencije za podjetništvo in mednarodno sodelovanje, bo predstavil dobre izkušnje z dolgoročnimi sporazumi o energetski učinkovitosti, ki so na Nizozemskem uveljavljena in uspešna praksa. Nizozemskemu primeru je sledila okrogla miza, na kateri bodo udeleženci opredelili potrebe in pričakovanja slovenske industrije pri prehodu v nizkoogljično družbo. 


V popoldanskem delu sta vzporedno potekali sekciji o uspešnih primerih učinkovitega upravljanja z energijo v industriji in pametna mesta. 


Dušan Novkovič je predstavil prve pozitivne izkušnje z uvajanjem standarda 16.001 v podjetju Acroni, d. o. o. Tanja Mizori Zupan, RRC, d. d., je govorila o uporabi sodobnih informacijskih tehnologij za doseganje energetske učinkovitosti. V zaključku je mag. Damir Stanić, IJS-CEU, predstavil napredne oblike energetskega pogodbeništva. 


V sekciji pametnih mest je Vesna Mikulović, Siemens Building Technologies, spregovorila o učinkovitem upravljanju in prenovi objektov v mestih. Sledila je predstavitev koncepta zelene poslovne stavbe Aleša Gašperšiča in Danijela Muršiča iz Menerge. Mag. Boris Sučič, IJS-CEU je predstavil vizijo razvoja Ljubljane do 2050, kot nizkoogljičnega mesta, dr. Marjana Šijanec Zavrl, ZRMK-GI pa je sekcijo zaključila s konvencijo županov o trajnostnem razvoju občin.  
Prvi dan konference se je ob 18.00 zaključil s slovesno podelitvijo priznanj in nagrad za energetsko učinkovitost.  


© 2012 - 2024 Portal Energetika