Ministrstvo za infrastrukturo in prostor je naročilo raziskavo REUS o energetski učinkovitosti Slovenije v gospodinjstvih 2012 in glede na izsledke te raziskave smo Slovenci dokaj dobro osveščeni glede učinkovite rabe energije, vendar pa se ne ravnamo skladno s tem vedenjem. Raziskava, v kateri je sodelovalo več kot 1000 gospodinjstev, je pokazala, da v Sloveniji prevladujejo energijsko neučinkovite stavbe; 60 % enodružinskih in 72 % večstanovanjskih stavb nima ustrezne toplotne izolacije.

Slovenci se ogrevamo predvsem s kurilnim oljem in drvmi, pri centralnem načinu ogrevanja pa prevladujejo manj učinkoviti kotli. Povečuje se uporaba klimatskih naprav, ki pa so zelo velik porabnik električne energije, česar se mnogi ne zavedajo; klimatsko napravo ima 16 % gospodinjstev. V gospodinjstvih pa po drugi strani nad navadnimi žarnicami že prevladujejo sijalke.

Približno 1/4 gospodinjstev ne ravna učinkovito z gospodinjskimi aparati. Medtem ko je odstotek energijsko učinkovitih štedilnikov majhen, pa je energijsko učinkovitih hladilnikov skoraj 2/3. 1/5 gospodinjstev pri kuhanju ne uporablja pokrovke, ne ugaša predčasno električne kuhalne plošče, perilo pere pri največji temperaturi in za sušenje perila tudi poleti uporablja sušilni stroj.


Ali ste vedeli, da stroški ogrevanja za povprečno gospodinjstvo v hladni polovici leta lahko znašajo tudi od 2107 €?
Motiv za učinkovito ravnanje in varčevanje z energijo je za večino prihranek denarja. Gospodinjstva imajo še veliko potenciala za zmanjšanje porabe električne energije. Povprečno gospodinjstvo na leto porabi okoli 4.100 kWh električne energije, energetsko učinkovito gospodinjstvo pa naj bi porabilo vsaj 900 kWh električne energije na leto manj.

Kdo so največji porabniki električne energije v gospodinjstvih?
V povprečnem gospodinjstvu največ električne energije porabijo veliki gospodinjski aparati in električni grelniki sanitarne tople vode. Zato je pomembno, da uporabljamo energetsko učinkovite naprave čim višjega energijskega razreda. Skoraj 1/5 celotne električne energije porabijo hladilniki in zamrzovalniki, ker so ves čas vključeni v omrežje. Električna energija pa poganja še celo vrsto aparatov, ki jih puščamo kar vklopljene ali v stanju pripravljenosti, da so nam takoj na voljo s pritiskom na daljinski upravljalnik. Zato tudi, ko niso neposredno v uporabi, veliko naprav po nepotrebnem troši električno energijo.


Koliko lahko prihranimo?
Kolikšen prihranek lahko posamezno gospodinjstvo zagotovi, je odvisno od mnogih faktorjev. Upoštevati je treba velikost, vrsto opreme, število aparatov, pa tudi dejstvo, da je za večji prihranek treba razmišljati dolgoročno in že ob samem nakupu dati prednost energetsko varčnim in okolju prijaznim tehnologijam. Če smo na primer leta 2000 kupili 115 litrski kombinirani hladilnik z 20 litrskim zamrzovalnim prostorom, energetskega razreda A z letno porabo okoli 245 kW in ga primerjamo s podobnim aparatom danes, razreda A++, z letno porabo 95 kW, je lahko na letni ravni razlika v porabi električne energije tudi dobrih 60 % ali približno 20,00 €. Če naprav ne uporabljamo potratno, plačujemo le za energijo, ki jo dejansko potrebujemo, v nasprotnem primeru pa še za presežke, ki ne vplivajo na večje bivalno udobje, a višajo znesek na položnici.

12 RESNIC o rabi energije je strokovna interpretacija raziskave REUS, ki jo vsako leto pripravi Inštitut »Jožef Stefan« - Center za energetsko učinkovitost. Poročilo je pripravljeno v obliki 12 kazalnikov, ki na kratko prikazujejo trenutno stanje in ravnanje porabnikov energije na 12. ključnih področjih rabe energije v gospodinjstvih. Izmerjeni trendi REUS 2012 jasno kažejo, da je v zadnjih letih prišlo do opaznega trajnostnega premika v slovenskih domovih, kjer se spremembe kljub krizi ali pa prav zaradi nje dogajajo še hitreje. Energetsko učinkovite rešitve nam dolgoročno zagotavljajo vzdržni družinski proračun, kvalitetne rešitve in storitve na tem področju pa so velika in iskana podjetniška priložnost.         

S prenovo stanovanjskih stavb lahko prihranimo okrog 40 % energije.
V Sloveniji prevladujejo energetsko neučinkovite stavbe. Največji potencial prihranka energije je v izolaciji energetsko neučinkovitih stavb. 62 % enodružinskih in 80 % večstanovanjskih stavb sodi po debelini izolacije fasade med energetsko neučinkovite. Energetsko neučinkovita okna so vgrajena v 60 % enodružinskih stavb ter 56 % večstanovanjskih stavb. Z obnovo energetsko neučinkovitih stavb v skladu z veljavnimi predpisi bi prihranili 37 % energije, ki jo danes porabimo za ogrevanje stanovanj. S prihranjeno energijo bi lahko ogrevali 177 tisoč povprečnih slovenskih stanovanj.

V Sloveniji prevladujejo pri ogrevanju in pripravi tople vode energetsko neučinkoviti sistemi. V enodružinskih in večstanovanjskih stavbah prevladuje sistem centralnega ogrevanja. V obeh primerih je učinkovitih samo približno 10 % naprav. Več kot 40 % večstanovanjskih stavb je priključenih na sisteme daljinskega ogrevanja, ki jih prištevamo k učinkovitim sistemom. Ob upoštevanju vseh načinov ogrevanja se učinkovito ogreva 20 % stanovanj. Pri centralnem ogrevanju v enostanovanjskih stavbah močno prevladujeta les in kurilno olje, v večstanovanjskih stavbah pa prevladuje plin. Topla voda se večinoma pripravlja v sistemih za centralno ogrevanje. Najpogostejši sistem za pripravo tople vode je električni grelnik vode. Z zamenjavo neučinkovitih naprav z učinkovitimi bi na leto prihranili 6,4 PJ energije, kar danes zadošča za ogrevanje 140 tisoč gospodinjstev. Poraba energije bi se s tem zmanjšala za 15 %, emisije CO₂ pa za 26 %.

Televizijski sprejemniki in osebni računalniki so velik porabnik električne energije v gospodinjstvih, pri čemer bi se že samo s spremembo obnašanja poraba le-te lahko pomembno zmanjšala. Računalnike ima 68 % gospodinjstev s povprečno 1,8 računalnikov na gospodinjstvo. Televizija je prisotna v 98 % gospodinjstev s povprečno 1,4 televizije na gospodinjstvo. 52 % računalnikov je prenosnih, pri namiznih računalnikih pa je 85 % monitorjev LCD. Pri televizijah že prevladujejo LCD televizije, 5 % pa jih je LCD z LED osvetlitvijo. Več kot 9 ur računalnik uporablja 18 % gospodinjstev, televizijo pa ima več kot 6 ur prižgano 6 % gospodinjstev. V povprečju se računalniki uporabljajo 4 ure in pol, televizije pa dobre 3 ure in četrt. Slaba petina gospodinjstev računalnika ali televizije ne izklaplja, ko ju ne uporablja. Skupna poraba električne energije za delovanje računalnikov, televizij, glasbenih stolpov, sistemov hišnega kina ter igralnih konzol predstavlja polovico letne proizvodnje električne energije termoelektrarne v Trbovljah. S povečanjem deleža energetsko učinkovitih računalnikov in televizij ter s spremembo obnašanja bi se poraba zmanjšala za 84 GWh, kar je več kot znaša letna poraba električne energije strojev za sušenje perila v gospodinjstvih.

Slovenska gospodinjstva za dnevne prevoze daleč najpogosteje uporabljajo avtomobil (73 %), ki je najmanj učinkovito prevozno sredstvo, vendar ni opaziti statistično značilnega trenda zmanjšanja uporabe. Pomemben delež gospodinjstev, ki za dnevne prevoze večinoma uporablja avtomobile, izkazuje pripravljenost za spremembo prevoznih navad, vendar se je ta delež glede na raziskavo REUS zmanjšal. Avto ima 80 % gospodinjstev, ki z njim v povprečju na leto naredijo slabih 24.000 km. Povprečni letni strošek nakupa goriv na gospodinjstvo za avtomobile znaša dobrih 2.200 EUR.

Energetska učinkovitost stavb
Pri samem varčevanju z energijo pa je pomembno tudi, da je učinkovita sama stavba, kjer bivamo. Boljšemu ozaveščanju in informiranemu nakupu oz. najemu je namenjena energetska izkaznica stavb, ki je javna listina s podatki o energijski učinkovitosti stavbe s priporočili za povečanje energijske učinkovitosti.

Energetska izkaznica je namenjena predvsem potencialnim kupcem oz. najemojemalcem, da imajo informacijo o energetski učinkovitosti stavbe (ali stanovanja) ter o morebitnih potrebnih posegih na hiši. Bistven del energetske izkaznice ni samo podatek o rabi energije, ampak so tudi predlagani ukrepi za povečanje energijske učinkovitosti, ki so del energetske izkaznice. Energetske izkaznice se v Sloveniji izdajajo od julija lani naprej, ko so bile izdane prve licence neodvisnim strokovnjakom. Izdanih bo kmalu že 100 energetskih izkaznic, na trgu pa je že več kot 140 neodvisnih strokovnjakov.

Izkušnje iz tujine kažejo, da se učinki energetskih izkaznic hitro poznajo, ker kupci dobijo relevantne informacije o porabi energije in to upoštevajo pri odločitvi za nakup (ravno tako kot pri pralnem stroju ali drugih gospodinjskih aparatih, kjer so energetske izkaznice že uvedene).

Energetske izkaznice so obvezne še za stavbe javnega sektorja, ki mora biti kot vzgled. Nov energetski zakon predvideva, da morajo vse javne stavbe s površino nad 250 m² imeti veljavno izkaznico. Do 9. julija 2015 je sicer ta meja kot prehodno obdobje nad 500 m². Priporočila za izboljšanje energijske učinkovitosti stavb, ki jih vsebuje energetska izkaznica, so namreč spodbuda za izvedbo najpomembnejših ukrepov.

Več o energetskih izkaznicah lahko preberete tukaj.