V okviru srečanja slovenskega predsednika vlade Janeza Janše v Moskvi s predsednikom Ruske federacije Vladimirjem Putinom in predsednikom ruske vlade Dmitrijem Medvedjevom, v spremstvu močne gospodarske delegacije, v Moskvi, od 12. do 13. novembra 2012, sta družbenika družbe Južni tok Slovenija, d. o. o., Plinovodi d. o. o. in OAO Gazprom, dne 13. novembra 2012, v Moskvi podpisala dokument o vlaganju.  S podpisom dokumenta je zagotovljeno nadaljnje delo obeh družbenikov družbe Južni tok Slovenija, d. o. o., na projektu Južni tok na ozemlju Republike Slovenije. Dokument sta v imenu družbe Plinovodi d. o. o., podpisala Marjan Eberlinc, glavni direktor družbe Plinovodi d.o.o. in mag. Sarah Jezernik, namestnica glavnega direktorja družbe Plinovodi d. o. o. ter Aleksej Borisovič Miller, predsednik upravnega odbora družbe OAO Gazprom.

Poleg tega sta Miller kot predstavnik Gazprom Telecom in podpredsednik slovenskega podjetja Comita Aljoša Ivančič podpisala delničarsko pogodbo o ustanovitvi skupnega podjetja Južni tok  Telekom, ki bo ob trasi Južnega toka napeljalo komunikacijske povezave.

Glavni direktor družbe Plinovodi Marjan Eberlinc je posebej poudaril, da je podpis dokumenta o vlaganju izredno pomemben nadaljnji korak v načrtovanju in izvedbi projekta Južni tok na delu trase po ozemlju republike Slovenije ter hkrati pomembna zaveza obeh družbenikov za nadaljevanje do sedaj izredno uspešnega skupnega dela na projektu. Podpis pomeni čvrsto zavezo obeh partnerjev, ki sta stopila v projekt.  V dogovoru so postavljena izhodišča, kjer je natančno določen donos na vložena sredstva, sredstva lastniškega in dolžniškega kapitala in ročnost. Eno izmed osrednjih vprašanj v nadaljevanju predstavlja financiranje projekta, čigar model za Sovenijo mora biti izdelan v naslednjem letu.  

Plinovod Južni tok, čigar trasa bo preko dna Črnega morja potekala preko Bolgarije, Srbije, Madžarske in Slovenije v Italijo, se bo začel graditi na ruski strani že decembra letos, končana pa naj bi bila do leta 2015.  Zmogljivost plinovoda bo znašala 63 milijard kubičnih metrov plina na letni ravni. Celoten projekt  Gazproma, francoskega EDF, italijanskega Enija in nemškega Wintershalla je ocenjen na 8,6 milijarde evrov.

Slovenski odsek trase od Rateč do Trbiža naj bi znašal 266 km, premer cevi bo 1,2 metra, na trasi pa bosta dve kompresorski postaji. Ob vstopu v Slovenijo bo znašala  zmogljivost plinovoda  24 milijard kubičnih metrov, v spodnjem toku proti Italiji pa 22  milijard kubičnih metrov. Ocenjena vrednost investicije v slovenski del plinovoda bi naj presegla milijardo evrov. Gradnje plinovoda v Sloveniji ni pričakovati pred letom 2014. V prvi fazi se bo pri gradnji uporabilo obstoječe omrežje. Pred samo gradnjo bodo v postopku umeščanja v prostor upoštevani vsi okoljski, tehnični in ostali parametri.

Glavno še nerešeno vprašanje ostaja status plinovoda v evropski energetski zakonodaji. Ker EU ni naklonjena projektu Južni tok, je vprašanje če bo Evropska Komisija Južni tok uvrstila med izjeme v tretjem energetskem svežnju. Zakonodaja EU namreč določa, da morajo imeti do plinovoda prost dostop vsi dobavitelji in trgovci plina.  Investitorji v Južni tok bodo zanj zahtevali status izjeme, kot ga že imata Severni tok in norveški plinovodi.

Slovenski premier Janez Janša je na srečanju s predstavniki Rusije zagovarjal slovensko izbiro in zatrdil, da imata tudi srednji in vzhodni del Evrope pravico biti oskrbovana s plinom ter da je poleg diverzifikacije virov, pomembna tudi diverzifikacija poti, ki zagotavlja varno energetsko oskrbo. »Kar Slovenija podpisuje je v skladu s tretjim energetskim svežnjem in ostalimi pravili, ki veljajo v energetiki«, je še dodal Janša.

Janša je na srečanju s predsednikom ruske federacije Vladimirjem Putinom govoril tudi o odnosih med državama in še neizkoriščenih priložnostih gospodarskega sodelovanja na področjih energetike, bančništva, informacijskih tehnologij, turizma in kulture. Premier je ob spremstvu 40-članske gospodarske delegacije poudaril, da je Rusija velik trg priložnosti za Slovenijo in ena izmed redkih gospodarstev, ki navkljub krizi beležijo rast. Odraz pozitivnih, prijateljskih in poglobljenih odnosov med državama je tudi dejstvo, da bo v Sloveniji 27. in 28. novembra 2012 kot instrument za krepitev dvostranskega gospodarskega sodelovanja med državama potekal sestanek medvladne komisije za gospodarsko sodelovanje, kjer bodo obravnavani konkretni  gospodarski projekti.