Stebri novega okvira podnebne in energetske politike EU za leto 2030 temeljijo na dveh zavezujočih ciljih: zmanjšanju emisij toplogrednih plinov (TGP) za 40 % glede na raven iz leta 1990 in povečanju deleža energije iz obnovljivih virov (OVE) v končni rabi energije na ravni celotne EU na vsaj 27 %. Medtem ko bodo za zmanjšanje emisij TGP iz sektorjev, ki niso vključeni v sistem EU-ETS v nadaljevanju zakonsko predpisani nacionalni cilji 2030 za posamezne države, pa bodo nacionalne cilje OVE posamezne države EU lahko določile samostojno.

Paket vključuje tudi obnovitev ciljev s področja energijske učinkovitosti, ki bodo podrobneje definirani s prenovitvijo Direktive o energijski učinkovitosti še tokom letošnjega leta ter nov sistem upravljanja in sklop novih kazalnikov, ki naj bi zagotovili konkurenčen in varen energetski sistem. Paket vključuje tudi zakonodajni predlog o prenovi sistema za trgovanje z emisijami, ki bo stopil v veljavo leta 2021 in omogočil rešitev problema presežka emisijskih kuponov iz preteklih let, ki so na voljo za dražbe. V okviru paketa je objavljeno tudi poročilo o cenah in stroških energije v Evropi v zadnjih letih, ki nakazuje, da bi z uresničevanjem ciljev iz novega podnebno-energetskega paketa bilo mogoče delno omejiti nadaljnjo naraščanje cen energije. Sporočilu pa so priložene tudi smernice za pridobivanje plina iz skrilavcev, s katerimi želi Evropska komisija ustvariti konkurenčne pogoje v industriji za možnost razvoja novih tehnologij za učinkovito izkoriščenje tega plina ob zagotoviti ustrezne zaščite okolja in podnebja.

Okvir politik do leta 2030 temelji na podrobni analizi cen in stroškov energije, ki zagotavlja regulativno varnosti za vlagatelje in prinaša usklajen pristop med državami članicami, kar bo omogočilo razvoj novih tehnologij. Cilj novega okvira je spodbujati nadaljnji napredek pri prehodu na nizkoogljično gospodarstvo ter vzpostaviti konkurenčen in varen energetski sistem, ki bo zagotavljal cenovno dostopno energijo vsem potrošnikom, zanesljivejšo oskrbo EU z energijo in manjšo odvisnost EU od uvoza energije ter ustvarjal nove priložnosti za rast in delovna mesta.

O predstavljenih predlogih bodo razpravljali na najvišji ravni v Evropskem parlamentu ter voditelji držav članic na zasedanju Evropskega Sveta na spomladanskem zasedanju 20. in 21. marca 2014. Dosežen dogovor iz zasedanja vrha EU bo predstavljal pogajalsko stališče EU za mednarodno podnebno konferenco o novem svetovnem podnebnem sporazumu, ki naj bi bil sklenjen v Parizu konec leta 2015.

Podrobnejše informacije v sporočilu za javnost Evropske komisije

Ministrstvo za infrastrukturo in prostor pozdravlja skupek sporočil, ki jih je pripravila Evropska komisija z namenom oblikovati cilje na področju energije in zmanjšanja toplogrednih plinov do leta 2030. Ocenjujemo, da skupek sporočil predstavlja dovolj dobro podlago za intenzivne razprave med državami članicami v prihodnjih dveh mesecih. Pričakujemo, da bo spomladanski Evropski svet začrtal jasne usmeritve za nadaljnjo delo na zakonodajnih predlogih, ki bodo zagotovili doseganje ciljev. Ministrstvo za infrastrukturo in prostor meni, da je zelo pomembno ohraniti dovolj ambiciozno politiko EU, ki bo na dolgi rok zagotovila prehod v nizko-ogljično gospodarstvo do leta 2050, hkrati pa ubraniti ukrepe, ki bodo spodbujali konkurenčnost naših gospodarstev na globalni ravni.

Ministrstvo bo v prihodnjih dneh podrobneje preučilo rešitve, ki jih predlaga Evropska komisija, in se z drugimi relevantnimi resorji, predvsem okoljskim in gospodarskim, posvetovalo o ključnih slovenskih stališčih.

Stališča, ki jih je v zvezi s prihodnostjo podnebno-energetske politike EU Republika Slovenija zavzela leta 2013 v času javnega posvetovanja o zeleni knjigi, je možno najti na naslednji spletni povezavi.