Z izdajo odločbe in dokončno potrditvijo dokumenta se končujejo intenzivna usklajevanja med Republiko Slovenijo, Evropsko komisijo in drugimi relevantnimi partnerji, ki Sloveniji omogočajo dostop do skupno 4,118 milijarde evrov sredstev iz evropskih skladov. Od tega bo naši državi za področje kohezijske politike iz skladov ESRR, ESS in KS na voljo 3,255 milijarde evrov sredstev, za področje kmetijstva bo iz sklada EKSRP na voljo 837,8 milijonov evrov, za področje pomorstva in ribištva pa 24,8 milijona evrov iz sklada ESPR. Preostali del sredstev bo namenjen instrumentu za povezovanje Evrope – IPE (za področje prometa) - 159,8 milijonov evrov, pobudi za zaposlovanje mladih (YEI) - 9,2 milijona evrov, skladu za evropsko pomoč najbolj ogroženim - 21 milijonov evrov ter za programe evropskega teritorialnega sodelovanja - 64 milijonov evrov.

Glede na programsko obdobje 2007-2013 bo Slovenija na področju evropske kohezijske politike do leta 2020 upravičena za milijardo evrov manj sredstev zaradi napredka v razvitosti. Na podlagi enotne EU metodologije bodo sredstva ESRR in ESS razdeljena med obe kohezijski regiji. Kohezijski regiji zahodna Slovenija bo namenjenih 40 odstotkov ESS sredstev in 60 odstotkov ESRR sredstev – skupno 847 milijonov evrov, kohezijski regiji vzhodna Slovenija pa 70 odstotkov ESRR sredstev in 30 odstotkov ESS sredstev – skupno 1,260 milijarde evrov. Obema skupaj bo na voljo še 1,055 milijarde evrov iz Kohezijskega sklada, ki pa se ne deli med regijama. Prav tako se med regijama na bodo delila sredstva EKSRP in ESPR, ki in bodo na voljo za območje celotne Slovenije.

Državna sekretarka v SVRK Alenka Smerkolj je izrazila zadovoljstvo nad potrditvijo Partnerskega sporazuma in dejala, da bo večletni finančni okvir 2014-2020 na izvedbeni ravni trajal do konca leta 2023. Dobra priprava dokumentov in vzpostavitev učinkovitega sistema izvajanja, s čim manj birokratskih bremen, je zato po njeni oceni ključnega pomena za celotno obdobje upravičenosti. Ob tem je še poudarila, da se prioritete v trenutni finančni perspektivi od infrastrukturnih projektov usmerjajo v mehke vsebine, ki se osredotočajo predvsem na dvig konkurenčnosti. »Skupaj z vlaganji v raziskave, razvoj in inovacije, zaposlovanje in usposabljanje, naložbami v infrastrukturo za doseganje boljšega stanja okolja, trajnostno rabo energije in trajnostno mobilnost ter učinkovitim upravljanjem z viri, predstavljajo ključne prioritete, zato bodo ta sredstva pomemben razvojni vir za nadaljnji gospodarski razvoj Slovenije« meni Alenka Smerkolj.

Potrjen Partnerski sporazum je sicer tudi podlaga za potrditev Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike, ki je v zaključni fazi priprave. Vlada ga bo obravnavala po pridobitvi soglasja s strani obeh kohezijskih regij – predvidoma do sredine novembra 2014. Po potrditvi na vladi bo Slovenija dokument posredovala v končno potrditev v Bruselj, ki jo pričakujemo konec letošnjega leta. V tem primeru v SVRK pričakujemo, da bodo resorna ministrstva lahko že v prvem polletju leta 2015 objavila prve javne razpise, upravičenci pa kandidirali za sredstva.

Vir: SVRK