V Milanu so se danes srečali ministri EU, pristojni za energijo. Ključna tema zasedanja je bila energetska varnost ter aktivnosti, ki so potrebne, da se na kratki in dolgi rok izboljša oskrba EU in zmanjša previsoka uvozna odvisnost od enega vira. Večina držav članic je podprla poročilo predsedstva o potrebnih kratkoročnih in dolgoročnih aktivnosti. Evropski združenji sistemskih operaterjev za plinsko in elektroenergetsko omrežje (ENTSO-E in ENTSO-G) sta predstavili rezultate plinskih stresnih testov, ki bodo uradno objavljeni v prihajajočem tednu. Analiza kaže, da Slovenija ne sodi med države, ki bodo v primeru prekinitev dobav ruskega plina v EU najbolj prizadete. V primeru dobro delujočega notranjega trga in uporabe mehanizmov, ki so že na voljo, Slovenija prekinitve ukrajinske tranzitne poti na svojem plinskem trgu ne bi čutila. Slovenija bi bila v skupini prizadetih držav le v primeru šestmesečne popolne prekinitve uvoza ruskega plina v EU, vendar le do 10 % oskrbe, ki je potrebna za zadovoljitev vseh potreb. Kljub vsemu je bilo poudarjeno, da rezultati slonijo na določenih predpostavkah o vremenu, ki predvideva povprečne zimske temperature.

Slovenija je na neformalnem zasedanju ministrov, pristojnih za energijo, izpostavila, da je potrebno v primeru zagotavljanja energetske varnosti podpirati predvsem tiste ukrepe, ki stremijo k dekarbonizaciji energetskega sistema. Prav tako je potrebno uporabljati vse mehanizme, ki so že na voljo, poskrbeti za dobro delovanje trga ter spoštovati obstoječo zakonodajo.

Razprava o energetski varnosti se bo nadaljevala na oktobrskem Evropskem svetu skupaj s podnebno-energetskim okvirom 2030.