Vlada RS je sprejela stališče k predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 525/2013 v zvezi s tehničnim izvajanjem Kjotskega protokola k Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja. Slovenija se je seznanila s predlogom Uredbe o spremembi Uredbe in je mnenja, da je predlagana sprememba koristna in potrebna, saj bo zagotavljala učinkovito in korektno izpolnjevanje obveznosti, ki jih imajo Unija, države članice in Islandija v drugem ciljnem obdobju (2013-2020), predvsem glede obračunavanja in transakcij kyotskih enot ter vzpostavitve in vzdrževanja rezerve presežka prejšnjega obdobja in rezerve ciljnega obdobja. Slovenija predlagano uredbo, ki podeljuje Komisiji pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov, podpira.

Na konferenci o podnebnih spremembah v Dohi, ki je potekala decembra 2012, je 192 pogodbenic Kjotskega protokola k Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja sprejelo spremembo Protokola. Ta „sprememba iz Dohe“ vzpostavlja drugo ciljno obdobje Kjotskega protokola, ki se je začelo 1. januarja 2013 in se bo končalo 31. decembra 2020.

V okviru spremembe iz Dohe se Evropska unija, njene države članice in Islandija zavezujejo, da bodo omejile svoje povprečne letne emisije toplogrednih plinov v letih od 2013 do 2020 na 80 % svojih emisij v izhodiščnem letu (večinoma leto 1990, za Slovenijo 1986).
Ta zaveza temelji na ciljih glede zmanjšanja emisij iz podnebno-energetskega svežnja, ki je bil sprejet leta 2009, zlasti na sistemu EU za trgovanje z emisijami (EU ETS), in odločbi o porazdelitvi prizadevanj.

Ta pristop je v skladu s sklepi Sveta iz marca 2012, ki med drugim navajajo, da obveznosti glede zmanjšanja emisij posameznih držav članic v drugem ciljnem obdobju Kjotskega protokola „ne presegajo njihovih obveznosti, dogovorjenih v okviru zakonodaje EU“.

Evropska unija in njene države članice so na pogajanjih o spremembi iz Dohe jasno povedale, da nameravajo tudi v drugem ciljnem obdobju svoje obveznosti izpolnjevati skupaj, tokrat tudi z Islandijo. Za vsako izmed pogodbenic, ki so se dogovorile za skupno izpolnjevanje svojih obveznosti, šteje, da je svoje obveznosti izpolnila, če je izpolnjena skupna obveznost (na osnovi njihovih skupnih emisij toplogrednih plinov v celotnem trajanju ciljnega obdobja). V primeru, da skupna obveznost ni izpolnjena, pa je vsaka pogodbenica odgovorna za svojo raven emisij, navedeno v sporazumu o skupnem izpolnjevanju.

Vir: MKO