Razpravljalci so v predstavitvah iskali predvsem odgovore na nekaj ključnih izzivov pred katerimi se je  znašla  lokalna  trajnostna  energetika, in sicer, kako v praksi uresničevati lokalne energetske koncepte, kako dosegati največje energetske prihranke, izpolniti okoljske cilje, uporabljati obnovljive vire energije in se uspešno vključevati tudi v evropske projekte. To so vprašanja, ki po besedah predstavnika organizatorja, dr. Karla Peršolje, direktorja Borzena, motivirajo željo prispevati k delitvi znanj in praks ter spodbujati aktivnosti na področju obnovljivih virov energije in učinkovite rabe energije.

Udeležence je pozdravil državni sekretar iz Ministrstva za infrastrukturo mag. Klemen Potisek, ki je poudaril, da imajo energetski ukrepi na lokalni ravni izjemen pomen, saj v praksi udejanjajo politične cilje tako na nacionalni kot evropski ravni. Pri tem prihaja do pobud za povezovanje občin, kjer se izkazuje, da so občine, ki sodelujejo z lokalnimi energetskimi agencijami, uspešnejše pri izvajanju svojih energetskih konceptov ter učinkovitejše pri pridobivanju novih projektov in finančnih sredstev zanje. "Trajnostno ravnanje z energijo je temeljno izhodišče energetskega koncepta Slovenije. Pri tem gre za pogled in konsenz neke družbe glede njene energetske prihodnosti, virov, ki jih bomo uporabljali in glede ravnanja s temi viri. Pomemben del nacionalnih ciljev se bo izvajal na lokalni ravni, zato je ključnega pomena, da so lokalni energetski koncepti usklajeni ne le med seboj, ampak tudi s cilji na državni ravni", je dejal mag. Potisek in dodal, da ima med ukrepi ministrstva na področju trajnostne oskrbe ključno mesto učinkovitejša raba energije.

Po besedah Rajka Lebana iz Goriške lokalne energetske agencije, bodo projekti energetskega pogodbeništva eden ključnih finančnih instrumentov energetske sanacije stavb in ukrepov učinkovite rabe energije v prihodnje. Pri tem se v večji meri v ukrepe učinkovite rabe energije vključi zasebni kapital, povečajo se vložena javna sredstva, ter dosežejo večji prihranki energije na enoto spodbude za investicijo, kar izkazuje uspešni projekt energetskega pogodbeništva Občine Brda. Mag. Jure Vetršek iz Univerze v Ljubljani je predstavil uspešen primera ravnanja z energijo na fakulteti, kjer so ugotovili, da je mogoče z dobrim poznavanjem sistemov in izobraževanjem tehničnega osebja po celotni oskrbovalni verigi veliko doseči že na obstoječih sistemih. Ob tem je spomnil na nujnost celovite energetske prenove, ki ne zajema le ovojev stavb, temveč tudi ukrepe glede zagotovitev ustreznega prezračevanja, ogrevanja, hlajenja in oskrbe s toplo vodo.

Kako z malo denarja z ambicioznim delovanjem narediti največ v zgolj nekaj letih in se zavihteti na 6. mesto izmed več kot 1.300 sodelujočih evropskih občin ter prejeti zlato nagrado European energy award, je s praktičnimi napotki izpostavil Gabriel Hribar, podžupan avstrijske Železne Kaple. Z različnimi ukrepi uporabe trajnostne energije je občini uspelo zmanjšati porabo električne energije za 37 %. Dr. Štefan Merkač je podrobneje predstavil vseevropski program za odličnost občin E5, ki ima pet ključnih ciljev – povečanje ozaveščenosti prebivalcev za zaščito okolja in podnebja, predstavitev možnosti za izrabo OVE, povečanje učinkovite rabe energije, znižanje porabe energije in s tem posredno znižanje izdatkov. V  programu sodeluje že 43 avstrijskih občin, pri čemer so poglavitne koristi možnost primerjave z drugimi in izmenjava izkušenj.

Konferenca se je zaključila z okroglo mizo »Ambicije lokalnih skupnosti za trajnostno energijo jutri«, kjer je mag. Tilen Smolnikar iz Ministrstva za infrastrukturo napovedal pilotne projekte vlade na področju sanacije stavb vlade in v začetku 2016 bližajoče razpise za celoten javni sektor. Občine, ki se bodo potegovale za sofinanciranje, bodo morale izkazovati proaktivnost in izkušnje: imeti že opravljen razširjen energetski pregled, vsaj pilotno izpeljan projekt javno-zasebnega partnerstva ter pripravljeno investicijsko dokumentacijo. Prelomne izzive daljinske energetike je napovedala Mojca Kert, Petrol Energetika, ki je izpostavila, da usmeritve države pri dodeljevanju spodbud za ukrepe URE in spodbujanje proizvodnje elektrike iz obnovljivih virov lahko ogrožajo dolgoročni obstoj in razvoj obstoječih daljinskih sistemov ogrevanja.

Sklepne ugotovitve omizja in udeležencev so bile, da sama investicija v energetsko učinkovitost in uvedba obnovljivih virov energije še ne zagotavlja uspešnost projekta, temveč je ključno nadaljnje strokovno učinkovito upravljanje projekta. Zato bo vedno bolj pomembna strokovna podpora lokalnih energetskih agencij in nujnost sodelovanja med občinami. Udeleženci so izpostavili, da je mogoče s tovrstnimi energetskimi projekti doseči številne druge multidisciplinarne učinke: od gospodarskih, socialnih do turistično razvojnih in kmetijskih. V tem smislu jih lahko podpre tudi osrednja informacijska točka, ki jo je predstavil Borut Rajer iz Borzena, portal Trajnostna energija, ki s strokovnimi informacijami o OVE in URE in navezavo na druge vire informacij ter primere dobrih praks, pomembno prispeva k uspešnim trajnostnim projektom na lokalni ravni.

Zbornik Konference

Vir: Borzen