Vlada je na današnji seji sprejela "Dolgoročno strategijo za spodbujanje naložb energetske prenove stavb", s katero so določeni pomembni cilji zmanjševanja rabe energije v stavbah.
Energetski zakon (EZ-1) v 348. členu določa, da Dolgoročno strategijo za spodbujanje naložb energetske prenove stavb (DSEPS) pripravita ministrstvo, pristojno za energijo in ministrstvo, pristojno za sistem ravnanja s stvarnim premoženjem.
Obstoječi stavbni fond predstavlja sektor z največjim potencialom za doseganje prihrankov energije, saj se v stavbah porabi dobra tretjina vse energije. Poleg tega so stavbe ključne za doseganje cilja zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za 80–95 odstotkov do leta 2050. Zato Direktiva o energetski učinkovitosti med drugim določa, da morajo države članice pripraviti dolgoročno strategijo za spodbujanje naložb v prenovo nacionalnega fonda stavb, s katero bomo povečali stopnjo prenove stavb.
Strateški cilj na področju stavb je do leta 2050 doseči brezogljično rabo energije. To bomo dosegli z znatnim izboljšanjem energetske učinkovitosti ter povečanjem izkoriščanja obnovljivih virov energije v stavbah. S tem se bodo bistveno zmanjšale tudi emisije drugih škodljivih snovi v zrak. Poleg tega je cilj tudi je, da Slovenija postane prepoznavna na področju trajnostne gradnje.
Kar 70 % skupnih površin stanovanjskih stavb in 60 % skupnih površin nestanovanjskih stavb je bilo zgrajenih pred letom 1985 in te predstavljajo velik potencial za prenovo. V osnovnem scenariju strategije je predvidena stopnja celovitih prenov stanovanjskih stavb na ravni 2 % (v tem do leta 2030 enodružinskih stavb okrog 1,75 %, večstanovanjskih 2,5 %), v javnem sektorju pa 3 %.
Vmesni cilji Dolgoročne strategije za spodbujanje naložb energetske prenove stavb do leta 2030 so:
Operativni cilji strategije do leta 2020 oz. 2030 so:
Skupaj bodo za doseganje teh ciljev do leta 2030 potrebne naložbe v prenovo stavb na ravni okvirno 6,7 mrd EUR v obdobju do leta 2030, od tega tri četrtine v stanovanjskem sektorju, 10 % v javnem sektorju in 15 % v zasebnem storitvenem sektorju. To pomeni med 350 in 450 mio EUR naložb letno; od tega okrog 300 mio EUR v stanovanjskem sektorju in 100 mio EUR v storitvenem sektorju (40 mio EUR v javnem sektorju in 60 mio EUR v zasebnem sektorju).
Direktiva o energetski učinkovitosti vzpostavlja več ukrepov, med katerimi ima pomembno mesto vodilna vloga javnega sektorja. Stavbe v lasti javnih organov predstavljajo kar okrog 10 % celotnega stavbnega fonda. Organizacije iz javnega sektorja bodo po letu 2018 kot nove stavbe lahko kupovale samo skoraj nič-energijske stavbe. Vsako leto pa bo potrebno prenoviti 3 % površine stavb v lasti in rabi oseb ožjega javnega sektorja.
Naložbe v energetsko učinkovitost stavb družbi prinašajo pomembne prihranke in širše koristi. Prihranki energije za ogrevanje in pripravo tople vode zaradi izvedbe ukrepov energetske prenove obstoječih stavb so ocenjeni v višini 10 % do leta 2020 oz. 25 % do leta 2030. To pomeni, da bi bila brez ukrepov energija v stavbah v letu 2020 višja za dobrih 10 %, v letu 2030 pa skoraj za 25 %. Največ prihrankov energije bo v skladu s strukturo naložb v stanovanjskem sektorju in sicer na ravni 85 % vseh doseženih prihrankov z ukrepi prenove stavb.
Prihranki energije, doseženi zaradi izvajanja te strategije, bodo zelo pripomogli k doseganju ciljev Slovenije na področju izboljšanja energetske učinkovitosti; k indikativnemu cilju za leto 2030 (27-odstotno izboljšanje energetske učinkovitosti) bodo prispevali dobro polovico.
Z ukrepi učinkovite rabe energije in zamenjave fosilnih goriv z obnovljivimi viri energije se bo zmanjšala odvisnost od uvoza. Pri naftnih derivatih je Slovenija 100-odstotno odvisna od uvoza. Zaradi ukrepov se bo v obstoječih stavbah raba tekočih fosilnih goriv do leta 2020 prepolovila, v letu 2030 pa bo na ravni 20 % sedanje. S tem se bo uvoz naftnih derivatov v Slovenijo pomembno zmanjšal; v letu 2020 bo nižji za 7,0 % in v letu 2030 za 10 % v primerjavi z uvozom v scenariju brez ukprepov na področju stavb, kar pomeni na letni ravni nižji uvoz naftnih derivatov za dobrih 100 do 200 mio EUR.
Zaradi razmeroma visoke delovne intenzivnosti del, povezanih z energetsko prenovo stavb, so v primerjavi z mnogimi drugimi sektorji gospodarstva naložbe v energetsko učinkovitost pomemben in močan vzvod za ustvarjanje novih delovnih mest.
Ocenjeno je, da bodo dodatne naložbe v energetsko prenovo povečale zaposlenost za 0,36 % do 0,58 % letno oz. ustvarile med 3.000 in 4.600 novih delovnih mest. To predstavlja neposredna nova delovna mesta. Sicer pa ocenjujemo, da bodo aktivnosti glede na načrtovan povprečen letni obseg naložb predstavljale skupaj okrog 7.000 delovnih mest (posrednih in neposrednih). To bo imelo za posledico tudi pozitivne učinke na gospodarsko rast in javnofinančne prihodke.
Več informacij
Vir: MZI
Vlada Republike Slovenije je zaradi resnosti dogajanja v mednarodnem prostoru in vplivu na razmere v domačem okolju pripravila celoviti paket omilitvenih in ciljno usmerjenih ukrepov na področju energetske draginje. Več
V okviru energetske prenove stavb, ki bo do leta 2050 znatno znižala porabo energije in zmanjšala emisije toplogrednih plinov, je v okviru Operativnega programa evropske kohezijske politike 2014 - 2020 namenjenih 117,4 mio EUR nepovratnih in 25 mio EUR povratnih sredstev. Več
inside the case of my version, fake swiss watches or Breitling fake rolex submariner watches on the best replica site. Luxury Replica Swiss Replica Watches Rolex, women watches, you may already know this really is one authenticity markings Rolex has. The bezel is blue and contains gold indexes on. It just turns left and contains 120 clicks when creating a complete circle. This really is such as the genuine Rolex Daytona works and that we get it for only a few 100s of dollars. Initially seen micro letter FIG friend I have some unmoved.
Strateški razvojni dokument za obdobje do leta 2030 (s pogledom do 2040) določa cilje, politike in ukrepe Slovenije na petih razsežnostih energetske unije: razogljičenje, energetska učinkovitost, energetska varnost, notranji trg ter raziskave, inovacije in konkurenčnost. Več
Vstopna točka za pojasnila glede osnovnih pojmov, razlago področnih predpisov in odgovore na pogosta vprašanja, ki jih zastavljajo investitorji v zvezi s postavitvijo proizvodnih naprav na OVE in SPTE. Več
Aktualne javne objave (razpisi, pozivi)
Upravljanje z energijo v javnem sektorju
Energetske izkaznice stavb
Zagotavljanje prihrankov energije
Redni pregledi klimatskih sistemov
Cene naftnih derivatov
Energetsko dovoljenje
Delitev stroškov za energijo
E - poročanje podatkov - Portal EPOS
Pooblaščene osebe v rudarstvu
Statistične podatkovne serije
Nacionalni energetski in podnebni načrt
Akcijski načrt za skoraj nič-energijske stavbe
Dolgoročna strategija za energetsko prenovo stavb do 2050
Strategija za alternativna goriva
Operativni program za izvajanje kohezijske politike 2021-2027
Načrt pripravljenosti na tveganja v sektorju električne energije
Letna energetska bilanca Republike Slovenije
Investicije v energetske objekte
Razvojni načrti operaterjev sistema
Vlada je na današnji seji sprejela "Dolgoročno strategijo za spodbujanje naložb energetske prenove stavb", s katero so določeni pomembni cilji zmanjševanja rabe energije v stavbah.
Energetski zakon (EZ-1) v 348. členu določa, da Dolgoročno strategijo za spodbujanje naložb energetske prenove stavb (DSEPS) pripravita ministrstvo, pristojno za energijo in ministrstvo, pristojno za sistem ravnanja s stvarnim premoženjem.
Obstoječi stavbni fond predstavlja sektor z največjim potencialom za doseganje prihrankov energije, saj se v stavbah porabi dobra tretjina vse energije. Poleg tega so stavbe ključne za doseganje cilja zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za 80–95 odstotkov do leta 2050. Zato Direktiva o energetski učinkovitosti med drugim določa, da morajo države članice pripraviti dolgoročno strategijo za spodbujanje naložb v prenovo nacionalnega fonda stavb, s katero bomo povečali stopnjo prenove stavb.
Strateški cilj na področju stavb je do leta 2050 doseči brezogljično rabo energije. To bomo dosegli z znatnim izboljšanjem energetske učinkovitosti ter povečanjem izkoriščanja obnovljivih virov energije v stavbah. S tem se bodo bistveno zmanjšale tudi emisije drugih škodljivih snovi v zrak. Poleg tega je cilj tudi je, da Slovenija postane prepoznavna na področju trajnostne gradnje.
Kar 70 % skupnih površin stanovanjskih stavb in 60 % skupnih površin nestanovanjskih stavb je bilo zgrajenih pred letom 1985 in te predstavljajo velik potencial za prenovo. V osnovnem scenariju strategije je predvidena stopnja celovitih prenov stanovanjskih stavb na ravni 2 % (v tem do leta 2030 enodružinskih stavb okrog 1,75 %, večstanovanjskih 2,5 %), v javnem sektorju pa 3 %.
Vmesni cilji Dolgoročne strategije za spodbujanje naložb energetske prenove stavb do leta 2030 so:
Operativni cilji strategije do leta 2020 oz. 2030 so:
Skupaj bodo za doseganje teh ciljev do leta 2030 potrebne naložbe v prenovo stavb na ravni okvirno 6,7 mrd EUR v obdobju do leta 2030, od tega tri četrtine v stanovanjskem sektorju, 10 % v javnem sektorju in 15 % v zasebnem storitvenem sektorju. To pomeni med 350 in 450 mio EUR naložb letno; od tega okrog 300 mio EUR v stanovanjskem sektorju in 100 mio EUR v storitvenem sektorju (40 mio EUR v javnem sektorju in 60 mio EUR v zasebnem sektorju).
Direktiva o energetski učinkovitosti vzpostavlja več ukrepov, med katerimi ima pomembno mesto vodilna vloga javnega sektorja. Stavbe v lasti javnih organov predstavljajo kar okrog 10 % celotnega stavbnega fonda. Organizacije iz javnega sektorja bodo po letu 2018 kot nove stavbe lahko kupovale samo skoraj nič-energijske stavbe. Vsako leto pa bo potrebno prenoviti 3 % površine stavb v lasti in rabi oseb ožjega javnega sektorja.
Naložbe v energetsko učinkovitost stavb družbi prinašajo pomembne prihranke in širše koristi. Prihranki energije za ogrevanje in pripravo tople vode zaradi izvedbe ukrepov energetske prenove obstoječih stavb so ocenjeni v višini 10 % do leta 2020 oz. 25 % do leta 2030. To pomeni, da bi bila brez ukrepov energija v stavbah v letu 2020 višja za dobrih 10 %, v letu 2030 pa skoraj za 25 %. Največ prihrankov energije bo v skladu s strukturo naložb v stanovanjskem sektorju in sicer na ravni 85 % vseh doseženih prihrankov z ukrepi prenove stavb.
Prihranki energije, doseženi zaradi izvajanja te strategije, bodo zelo pripomogli k doseganju ciljev Slovenije na področju izboljšanja energetske učinkovitosti; k indikativnemu cilju za leto 2030 (27-odstotno izboljšanje energetske učinkovitosti) bodo prispevali dobro polovico.
Z ukrepi učinkovite rabe energije in zamenjave fosilnih goriv z obnovljivimi viri energije se bo zmanjšala odvisnost od uvoza. Pri naftnih derivatih je Slovenija 100-odstotno odvisna od uvoza. Zaradi ukrepov se bo v obstoječih stavbah raba tekočih fosilnih goriv do leta 2020 prepolovila, v letu 2030 pa bo na ravni 20 % sedanje. S tem se bo uvoz naftnih derivatov v Slovenijo pomembno zmanjšal; v letu 2020 bo nižji za 7,0 % in v letu 2030 za 10 % v primerjavi z uvozom v scenariju brez ukprepov na področju stavb, kar pomeni na letni ravni nižji uvoz naftnih derivatov za dobrih 100 do 200 mio EUR.
Zaradi razmeroma visoke delovne intenzivnosti del, povezanih z energetsko prenovo stavb, so v primerjavi z mnogimi drugimi sektorji gospodarstva naložbe v energetsko učinkovitost pomemben in močan vzvod za ustvarjanje novih delovnih mest.
Ocenjeno je, da bodo dodatne naložbe v energetsko prenovo povečale zaposlenost za 0,36 % do 0,58 % letno oz. ustvarile med 3.000 in 4.600 novih delovnih mest. To predstavlja neposredna nova delovna mesta. Sicer pa ocenjujemo, da bodo aktivnosti glede na načrtovan povprečen letni obseg naložb predstavljale skupaj okrog 7.000 delovnih mest (posrednih in neposrednih). To bo imelo za posledico tudi pozitivne učinke na gospodarsko rast in javnofinančne prihodke.
Več informacij
Vir: MZI
Vlada je na današnji seji sprejela "Dolgoročno strategijo za spodbujanje naložb energetske prenove stavb", s katero so določeni pomembni cilji zmanjševanja rabe energije v stavbah.
Energetski zakon (EZ-1) v 348. členu določa, da Dolgoročno strategijo za spodbujanje naložb energetske prenove stavb (DSEPS) pripravita ministrstvo, pristojno za energijo in ministrstvo, pristojno za sistem ravnanja s stvarnim premoženjem.
Obstoječi stavbni fond predstavlja sektor z največjim potencialom za doseganje prihrankov energije, saj se v stavbah porabi dobra tretjina vse energije. Poleg tega so stavbe ključne za doseganje cilja zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za 80–95 odstotkov do leta 2050. Zato Direktiva o energetski učinkovitosti med drugim določa, da morajo države članice pripraviti dolgoročno strategijo za spodbujanje naložb v prenovo nacionalnega fonda stavb, s katero bomo povečali stopnjo prenove stavb.
Strateški cilj na področju stavb je do leta 2050 doseči brezogljično rabo energije. To bomo dosegli z znatnim izboljšanjem energetske učinkovitosti ter povečanjem izkoriščanja obnovljivih virov energije v stavbah. S tem se bodo bistveno zmanjšale tudi emisije drugih škodljivih snovi v zrak. Poleg tega je cilj tudi je, da Slovenija postane prepoznavna na področju trajnostne gradnje.
Kar 70 % skupnih površin stanovanjskih stavb in 60 % skupnih površin nestanovanjskih stavb je bilo zgrajenih pred letom 1985 in te predstavljajo velik potencial za prenovo. V osnovnem scenariju strategije je predvidena stopnja celovitih prenov stanovanjskih stavb na ravni 2 % (v tem do leta 2030 enodružinskih stavb okrog 1,75 %, večstanovanjskih 2,5 %), v javnem sektorju pa 3 %.
Vmesni cilji Dolgoročne strategije za spodbujanje naložb energetske prenove stavb do leta 2030 so:
Operativni cilji strategije do leta 2020 oz. 2030 so:
Skupaj bodo za doseganje teh ciljev do leta 2030 potrebne naložbe v prenovo stavb na ravni okvirno 6,7 mrd EUR v obdobju do leta 2030, od tega tri četrtine v stanovanjskem sektorju, 10 % v javnem sektorju in 15 % v zasebnem storitvenem sektorju. To pomeni med 350 in 450 mio EUR naložb letno; od tega okrog 300 mio EUR v stanovanjskem sektorju in 100 mio EUR v storitvenem sektorju (40 mio EUR v javnem sektorju in 60 mio EUR v zasebnem sektorju).
Direktiva o energetski učinkovitosti vzpostavlja več ukrepov, med katerimi ima pomembno mesto vodilna vloga javnega sektorja. Stavbe v lasti javnih organov predstavljajo kar okrog 10 % celotnega stavbnega fonda. Organizacije iz javnega sektorja bodo po letu 2018 kot nove stavbe lahko kupovale samo skoraj nič-energijske stavbe. Vsako leto pa bo potrebno prenoviti 3 % površine stavb v lasti in rabi oseb ožjega javnega sektorja.
Naložbe v energetsko učinkovitost stavb družbi prinašajo pomembne prihranke in širše koristi. Prihranki energije za ogrevanje in pripravo tople vode zaradi izvedbe ukrepov energetske prenove obstoječih stavb so ocenjeni v višini 10 % do leta 2020 oz. 25 % do leta 2030. To pomeni, da bi bila brez ukrepov energija v stavbah v letu 2020 višja za dobrih 10 %, v letu 2030 pa skoraj za 25 %. Največ prihrankov energije bo v skladu s strukturo naložb v stanovanjskem sektorju in sicer na ravni 85 % vseh doseženih prihrankov z ukrepi prenove stavb.
Prihranki energije, doseženi zaradi izvajanja te strategije, bodo zelo pripomogli k doseganju ciljev Slovenije na področju izboljšanja energetske učinkovitosti; k indikativnemu cilju za leto 2030 (27-odstotno izboljšanje energetske učinkovitosti) bodo prispevali dobro polovico.
Z ukrepi učinkovite rabe energije in zamenjave fosilnih goriv z obnovljivimi viri energije se bo zmanjšala odvisnost od uvoza. Pri naftnih derivatih je Slovenija 100-odstotno odvisna od uvoza. Zaradi ukrepov se bo v obstoječih stavbah raba tekočih fosilnih goriv do leta 2020 prepolovila, v letu 2030 pa bo na ravni 20 % sedanje. S tem se bo uvoz naftnih derivatov v Slovenijo pomembno zmanjšal; v letu 2020 bo nižji za 7,0 % in v letu 2030 za 10 % v primerjavi z uvozom v scenariju brez ukprepov na področju stavb, kar pomeni na letni ravni nižji uvoz naftnih derivatov za dobrih 100 do 200 mio EUR.
Zaradi razmeroma visoke delovne intenzivnosti del, povezanih z energetsko prenovo stavb, so v primerjavi z mnogimi drugimi sektorji gospodarstva naložbe v energetsko učinkovitost pomemben in močan vzvod za ustvarjanje novih delovnih mest.
Ocenjeno je, da bodo dodatne naložbe v energetsko prenovo povečale zaposlenost za 0,36 % do 0,58 % letno oz. ustvarile med 3.000 in 4.600 novih delovnih mest. To predstavlja neposredna nova delovna mesta. Sicer pa ocenjujemo, da bodo aktivnosti glede na načrtovan povprečen letni obseg naložb predstavljale skupaj okrog 7.000 delovnih mest (posrednih in neposrednih). To bo imelo za posledico tudi pozitivne učinke na gospodarsko rast in javnofinančne prihodke.
Več informacij
Vir: MZI
© 2012 - 2024 Portal Energetika