Ministrstvo za infrastrukturo ocenjuje, da predstavljajo zahteve za priključevanje manjših proizvodnih naprav iz SONDSEE, kot nesorazmeren in neutemeljen ukrep, oviro v prostem pretoku blaga in storitev, saj končne odjemalce, dobavitelje opreme in investitorje zaradi nezmožnosti izpolnitve zahtev za dokazovanje skladnosti z omrežnimi zahtevami postavljajo v neenakopraven in diskriminatoren položaj.

Zaradi navedenega je pripravljen osnutek pravilnika, ki je skladen z zavezami, ki izhajajo iz zakonodajnih aktov Evropske unije. Rešitev v osnutku pravilnika na ustrezen in sorazmeren način rešuje probleme priključevanja na omrežje in zagotavlja skladnost izpolnjevanja predpisanih zahtev iz SONDSEE in Uredbe 2016/631/EU za proizvodne naprave, ki so v pretežni meri naprave za samooskrbo iz obnovljivih virov energije.

Zainteresirana javnost lahko morebitne pripombe na predlog pravilnika v času javne obravnave pošlje na predpisanem obrazcu za pripombe na e-naslov: gp.mzi@gov.si najkasneje do 14. 6. 2021. Javnost lahko spremlja postopek sprejemanja predpisov tudi preko enotne vstopne točke za sodelovanje javnosti E-demokracija.

Podrobnosti

Vir: MZI

Na podlagi teh določil veljajo tako vse obstoječe licence za nedoločen čas, ministrstvo pa bo po uradni dolžnosti izdalo nove, s trajanjem za nedoločen čas.

V vmesnem obdobju bomo na ministrstvu pripravili še spremembe in dopolnitve Pravilnika o usposabljanju, licencah in registru licenc neodvisnih strokovnjakov za redne preglede klimatskih sistemov (Ur. l. RS, št. 18/2016), ki bodo implementirale določila, ki jih uvaja novi ZURE, vključno z izvedbo dopolnilnega usposabljanja.

O novostih in spremembah bodo deležniki sproti obveščeni.

Podrobnejše informacije

Vir: MZI

Gospodinjski odjem

Maloprodajna cena za povprečnega gospodinjskega odjemalca na nacionalnem nivoju je v 1. trimesečju 2021 znašala 53,4 EUR/MWh in je bila za 1 % nižja od maloprodajne cene v 4. trimesečju 2020. V obdobju enega leta (1. trimesečje 2021 glede na 1. trimesečje 2020) se je maloprodajna cena za povprečnega gospodinjskega porabnika znižala za 9 %.

Postavka cena zemeljskega plina, ki se določa prosto na trgu, je v 1. trimesečju 2021 za povprečnega gospodinjskega odjemalca znašala 24,4 EUR/MWh (brez DDV) in se je v obdobju enega znižala za 3 %. Omrežnina (za distribucijo in meritve) je znašala 12,7 EUR/MWh (brez DDV) in se je v obdobju enega leta znižala v povprečju za 21 %. Zaračunane energetske in okoljske dajatve (prispevek OVE, prispevek URE, okoljska dajatev CO₂) so v 1. trimesečju 2021 znašale 4,9 EUR/MWh (brez DDV) in se v obdobju enega leta niso spremenile. Trošarina je znašala 1,8 EUR/MWh (brez DDV) in se v enoletnem obdobju prav tako ni povišala.

V 1. trimesečju 2021 je delež tržne postavke zemeljskega plina v strukturi maloprodajne cene povprečnega gospodinjskega odjemalca znašal 45,7 %, delež omrežnine 23,8 %, delež dajatev 9,2 %, delež trošarine 3,3 % in davek na dodano vrednost 18,0 % končne maloprodajne cene.

Podrobnejše informacije strukture referenčnih maloprodajnih cen zemeljskega plina za gospodinjske odjemalce na četrtletnem nivoju so za vse statistične skupine odjema dostopne v časovni vrsti:

• Cene zemeljskega plina za gospodinjstva - standardne porabniške skupine, Slovenija, četrtletno

Negospodinjski odjem

Maloprodajna cena za povprečnega negospodinjskega odjemalca na nacionalnem nivoju je v 1. trimesečju 2021 znašala 33,9 EUR/MWh in je bila za 2 % nižja od maloprodajne cene v 4. trimesečju 2020. V obdobju enega leta se je maloprodajna cena za povprečnega negospodinjskega porabnika znižala za 3 %.

Cena zemeljskega plina, kot tržna kategorija v pristojnosti določanja dobaviteljev, je v 1. trimesečju 2021 za povprečnega negospodinjskega odjemalca znašala 18,8 EUR/MWh (brez DDV) in se je v obdobju enega leta znižala za 6 %. Omrežnina je znašala 5,0 EUR/MWh (brez DDV) in se je v enoletnem obdobju znižala za 1 %. Povprečnemu negospodinjskemu odjemalcu so bile v 1. trimesečju 2021 zaračunane energetske in okoljske dajatve v skupni višini 3,0 EUR/MWh (brez DDV), kar je 12 % več kot v enakem obdobju leta 2020. Zaračunana trošarina je povprečnega negospodinjskega odjemalca obremenila v višini 0,9 EUR/MWh (brez DDV), kar je 15 % več kot v enakem obdobju leta 2020.

V 1. trimesečju 2021 je delež tržne postavke zemeljskega plina za povprečnega negospodinjskega odjemalca znašal 67,8 %, delež omrežnine 18,0 %, delež dajatev 10,9 % in delež trošarine 3,3 % cene brez vključenega davka na dodano vrednost.

Podrobnejše informacije strukture referenčnih maloprodajnih cen zemeljskega plina za negospodinjske odjemalce na četrtletnem nivoju so za vse statistične skupine odjema dostopne v časovni vrsti:

• Cene zemeljskega plina za negospodinjstva - standardne porabniške skupine, Slovenija, četrtletno

Vir: MZI

Zaradi nejasnosti, katera dokazila sploh štejejo za izpolnjevanje zahtev, je kršeno tudi pravilo ustavnosti in preglednosti predpisov. Vse našteto vzbuja skrb, da so trenutno veljavna navodila SONDSEE neskladna z Uredbo Komisije (EU) 2016/631 z dne 14. aprila 2016 o vzpostavitvi kodeksa omrežja za zahteve za priključitev proizvajalcev električne energije na omrežje.

Ministrstvo poziva družbo SODO, da v okviru vseh razpoložljivih možnosti v najkrajšem možnem času zagotovi nediskrimininatorne in sorazmerne zahteve za priklop proizvodnih naprav ter dostop do omrežja in tako omogoči sprostitev investicije v obnovljive vire energije, ki so nujno potrebne za okrevanje gospodarstva po epidemiji COVID-19, zeleno reformo gospodarstva in uresničitev zavez Slovenije v okviru EU.

Vir: MZI

V I. poglavju o splošnih določbah so poleg definicij izrazov v zakonu urejeni tudi temelji organizacije na področju oskrbe z električno energijo. Definirane so elektroenergetske dejavnosti in razdeljene na tržne in regulirane, pri čemer se regulirane dejavnosti izvajajo kot gospodarske javne službe. Opisani so osnovni odnosi na trgu električne energije in načelo reguliranega dostopa tretje strani do sistema, pa tudi glavne značilnosti pogodbe o uporabi sistema in pogodbe o dobavi električne energije, ki temelji na dosedanji ureditvi odprtih in zaprtih pogodb.

Največ novosti vsebuje povsem novo poglavje o razmerjih elektroenergetskih podjetij s končnimi odjemalci. To poglavje podrobneje ureja že sedaj določene pravice končnih odjemalcev, kot je pravica do proste izbire dobavitelja električne energije, pravica do menjave dobavitelja ali pravica do jasnega in preglednega računa. Bolj jasno in podrobno so urejene pogodbene pravice končnih odjemalcev in določene posebne pravice gospodinjskih odjemalcev, ki so tudi potrošniki v smislu prava varstva potrošnikov.

Kot posebno novost je treba omeniti pravico do sklenitve pogodbe z dinamičnimi cenami, torej cenami, ki se sproti prilagajajo trgu. Predlog zakona pa hkrati tudi varuje končne odjemalce, saj jih mora dobavitelj pred sklenitvijo take pogodbe v celoti seznaniti s priložnostmi, stroški in tveganji pogodb z dinamičnimi cenami električne energije. Agencija za energijo ima kot regulativni organ na področju električne energije dodatne pristojnosti v zvezi s spremljanjem pogodb z dinamičnimi nabavnimi cenami. Novost je tudi pravica vseh odjemalcev, da sklenejo pogodbo o dobavi hkrati z več dobavitelji. Ta pravica je bila doslej dopuščena le največjim odjemalcem.

Pomembna novost za končne odjemalce je tudi uvedba novega akterja, ki odjemalcem nudi izvajanje energetskih storitev. Zakon ga imenuje agregator, predvidena pa je tudi možnost sklenitve pogodbe o agregiranju z neodvisnim agregatorjem, brez soglasja dobavitelja ali elektrooperaterja. Zakon ureja temeljne pravice končnega odjemalca v zvezi s tako pogodbo. Da se agregatorjem omogoči vstop na trg električne energije, predlog zakona tudi določa temeljne pravice agregatorjev in pravila prilagajanja odjema preko agregiranja.

Dodatna novost, ki jo ureja predlog zakona, so aktivni odjemalci, torej odjemalci, ki v omrežje električno energijo tudi oddajajo. Čeprav so tovrstni odjemalci obstajali že do sedaj, pa je bil njihov položaj le deloma urejen na področju samooskrbe z električno energijo iz obnovljivih virov. Predlog zakona v celoti in ne glede na izvor električne energije ureja aktivne odjemalce. Tem odjemalcem zakon zagotavlja, da lahko brez nesorazmernih ali diskriminatornih zahtev vstopajo na trg in da zanje ne veljajo nesorazmerne omrežnine.

Pomembna novost so tudi energetske skupnosti državljanov, ki jih zakon ureja v pravni obliki zadruge. Znotraj energetske skupnosti so omogočeni prenosi električne energije med njenimi člani, pri čemer pa člani skupnosti ohranijo pravice, ki jih imajo kot končni odjemalci. Predlog zakona zahteva, da za energetske skupnosti državljanov veljajo nediskriminatorni, pravični, sorazmerni in pregledni postopki plačila omrežnine in vstopa na organiziran trg električne energije.

Pomembno področje, ki nadgrajuje obstoječo ureditev, je tudi nadaljnji razvoj naprednega merjenja. Predlog zakona zavezuje distribucijskega operaterja, da končnim odjemalcem vgradi napredne števce, pri čemer se po 31. decembru 2027 ne smejo več uporabljati napredni števci, ki ne izpolnjujejo tehničnih zahtev iz predloga zakona in Priloge II k Direktivi 2019/944/EU. Predlog zakona ureja pravico uporabnikov sistema, da na reguliran način pridobijo podatke o svoji oddaji in odjemu električne energije, pa tudi pravice drugih oseb do dostopa do teh podatkov. Ker ti podatki vsebujejo tudi osebne podatke, predlog zakona ureja zahteve glede varstva teh osebnih podatkov.

Sicer kratko poglavje o proizvodnji električne energije določa bistvene novosti glede energetskega dovoljenja. Za izdajo tega dovoljenja so določeni novi pogoji, poleg tega pa predlog zakona določa, da se energetsko dovoljenje izda za določen čas v primerjavi s sedanjo ureditvijo, po kateri se energetsko dovoljenje izda za nedoločen čas. Pomemben je člen, ki nalaga smiselno uporabo vrste določb iz poglavja o razmerjih s končnimi odjemalci tudi v razmerju med proizvajalci in dobavitelji, ki energijo od njih odkupujejo, saj bodo razpršeni mali proizvajalci v odnosu na večje dobavitelje v podobnem odnosu kot odjemalci. Dodano je celo podpoglavje, ki ureja način izvajanja dela Uredbe (EU) 2019/943 o mehanizmih za zagotavljanje proizvodnih zmogljivosti. Zakon v zvezi s tem določa izvajalce posameznih nalog, ki jih predvideva Uredba  (EU) 2019/943.

Povsem nova je ureditev pravil za izmenjavo podatkov in koordinacijo pri izvajanju storitev prožnosti, ki jih podrobneje uredita elektrooperaterja in operater trga v svojih splošnih aktih. Ta pravila morajo zagotavljati določene funkcionalnosti izmenjave podatkov, ki jih določa predlog zakona.

Vir: MZI

Ministrstvo za infrastrukturo je v sodelovanju z ostalimi ministrstvi in drugimi relevantnimi državnimi organi posodobilo obstoječo evidenco ter jo objavilo na spletni strani.

V evidenci je posodobljeno število stavb v lasti in uporabi ožjega javnega sektorja ter njihova površina. Za stanje na dan 30. 4. 2021 je v evidenco vključenih 522 stavb oziroma delov stavb, čigar skupna tlorisna površina znaša 957.014 m².

Ministrstvo za infrastrukturo bo evidenco spremljalo ter posodabljalo tudi v prihodnje.

Podrobnejše informacije

Vir: MZI

Na podlagi tega koncesijskega akta se pravni osebi MARMOR, Sežana d.d., podeljuje rudarska pravica za izkoriščanje mineralne surovine naravni kamen – apnenenc (v količini 137.206 kubičnih metrov v raščenem stanju)v pridobivalnem prostoru Kopriva 2 (s površino 3,4007 hektara do k. +244 m nadmorske višine)v občini Sežana za obdobje 20 let v skladu z drugim odstavkom 35. člena ZRud-1.

Ministrstvo za infrastrukturo je v postopku priprave uredbe (rudarskega koncesijskega akta) ugotovilo, da:

• vlagatelj izpolnjuje pogoje za nosilca rudarske pravice za izkoriščanje;
• za predlagani nov pridobivalni prostor Kopriva 2 rudarska pravica za izkoriščanje iste mineralne surovine še ni podeljena; rudarska pravica za izkoriščanje iste mineralne surovine je že podeljena na njegovem delu – pridobivalnem prostoru Kopriva, vendar bo z dnem uveljavitve te uredbe ta prenehala veljati;
• vlagatelj izpolnjuje pogoj iz 3. točke drugega odstavka 34. člena ZRud-1 in sicer namerava razširiti pridobivalni prostor Kopriva, za katera ima pridobljeno rudarsko pravico za izkoriščanje mineralne surovine tehnični kamen – apnenec v globino ali na sosednje zemljišče in je zemljišče na katerem se namerava razširiti pridobivalni prostor, od zemljišč, na katerih izvaja rudarska dela drug nosilec rudarske pravice za raziskovanje ali izkoriščanje, oddaljeno najmanj 300 m;
• ne obstaja obveznost sanacije nelegalnega kopa na podlagi inšpekcijske odločbe;
• je predlagani pridobivalni prostor in njegova raba v skladu z dokumenti urejanja prostora;
• je predlagani pridobivalni prostor v skladu z Državno rudarsko strategijo;
• iz naravovarstvenih smernic izhaja, da je podelitev rudarske pravice za izkoriščanje mineralne surovine ob upoštevanju podanih splošnih in konkretnih varstvenih usmeritev z naravovarstvenega stališča sprejemljiva.

Ministrstvo, pristojno za rudarstvo, bo po uradni dolžnosti izdalo v tej uredbi navedenemu nosilcu rudarske pravice odločbo o izbiri nosilca rudarske pravice za izkoriščanje, po objavi te uredbe v Uradnem listu Republike Slovenije. Izbrani nosilec rudarske pravice za izkoriščanje mora nato na ministrstvo, pristojno za rudarstvo, podati predlog za sklenitev koncesijske pogodbe. Čas veljavnosti rudarske pravice začne teči z dnem, ko koncesijsko pogodbo podpišeta pogodbeni stranki. Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem te uredbe bo izvajala rudarska inšpekcija.

Podrobnosti

Vir: MZI

Postavka cena električne energije, kot tržna kategorija v pristojnosti določanja dobaviteljev, je v 1. trimesečju 2021 za povprečnega gospodinjskega odjemalca znašala 62,1 EUR/MWh (brez DDV) in se je v obdobju enega leta povišala za 3 %. Omrežnina za uporabo elektroenergetskega sistema, ki je regulativno določena za celotno področje države, je znašala 46,4 EUR/MWh (brez DDV) in se je v opazovanem obdobju enega leta povišala za 5 %. Zaračunane dajatve za namene energetike (prispevek za podpore proizvodnji električne energije iz OVE in SPTE, prispevek za energetsko učinkovitost, prispevek za delovanje operaterja trga z električno energijo) so za povprečnega gospodinjskega odjemalca v 1. trimesečju 2021 znašale 14,2 EUR/MWh (brez DDV) in so se v obdobju enega leta povišale za 37 %. Enoletni porast omrežnine in dajatev glede na enako obdobje preteklega leta je posledica nezaračunavanja postavk omrežnine za priključno moč ter prispevka OVE in SPTE kot posledica začasnih ukrepov Vlade RS in Agencije za energijo za blaženje socialnih in gospodarskih posledic širjenja virusa COVID-19, ki so veljali od začetka marca do konca maja 2020. Trošarina je v 1. trimesečju znašala 3,05 EUR/MWh (brez DDV) in se v obdobju enega leta ni spreminjala.

V 1. trimesečju 2021 je za povprečnega gospodinjskega odjemalca delež postavke energija v strukturi maloprodajne cene znašal 40,5 %, delež omrežnine 30,2 %, delež dajatev v energetiki 9,3 %, delež trošarine 2,0 % in davek na dodano vrednost 18,0 % končne maloprodajne cene.

Podrobnejši podatki strukture maloprodajne cene električne energije za gospodinjske odjemalce na četrtletnem nivoju so dostopne v statistični časovni vrsti:

• Gospodinjski odjem - skupine odjema po mednarodni statistiki

 
Negospodinjski odjem
Maloprodajna cena za povprečnega negospodinjskega odjemalca na nacionalnem nivoju je 1. trimesečju 2021 znašala 106,1 EUR/MWh in je bila za 3 % nižja od maloprodajne cene v 4. trimesečju 2020. V obdobju enega leta se maloprodajna cena za povprečnega negospodinjskega porabnika ni spremenila.

Cena električne energije, ki se prosto oblikuje na trgu, je v 1. trimesečju 2021 za povprečnega negospodinjskega odjemalca znašala 54,7 EUR/MWh (brez DDV) in se je v obdobju enega leta znižala za 6 %. Regulirana omrežnina za uporabo elektroenergetskega sistema, ki je znašala 19,0 EUR/MWh (brez DDV), se je v opazovanem obdobju enega leta povišala za 9 %. Dajatve za namene energetike so za povprečnega negospodinjskega odjemalca v 1. trimesečju 2021 znašale 10,6 EUR/MWh (brez DDV) in so se v obdobju enega leta v povprečju povišale za 17 %. Povprečnemu negospodinjskemu odjemalcu je bila v 1. trimesečju 2021 zaračunana trošarina v višini 2,6 EUR/MWh (brez DDV), kar je 2 % več kot leto pred tem.

V 1. trimesečju 2021 je delež postavke za dobavo energije znašal 62,9 %, delež omrežnine 21,9 %, delež dajatev v energetiki 12,2 %, delež trošarine pa 3,0 % cene brez vključenega DDV.

Podrobnejši podatki strukture maloprodajne cene električne energije za negospodinjske odjemalce na četrtletnem nivoju so dostopne v statistični časovni vrsti:

• Negospodinjski odjem - skupine odjema po mednarodni statistiki

Vir: MZI

Na podlagi sprejetega ZURE je potrebno z zakonom uskladiti podrejene podzakonske akte, med drugim tudi zadevno uredbo.

Predlog dopolnitve uredbe zasleduje izpolnjevanje zahtev Direktive 2012/27/EU glede zahtevanih prihrankov energije na letnem nivoju za možnost doseganja ciljev energetske učinkovitosti na nivoju države. Za izpolnitev zahtev je potrebno spodbuditi investicije v ukrepe učinkovite rabe energije v zadostnem obsegu. Zaradi povečanih potreb po sredstvih za pospešitev izvajanja spodbud Eko sklada za naložbe učinkovite rabe in obnovljivih virov energije, predvsem ukrepov dodeljevanja spodbud za energetske prenove stavb in nakup električnih vozil, predlog uredbe predvideva postopen dvig višine prispevka URE, ki ga plačujejo končni odjemalci električne energije, zemeljskega plina in toplote iz omrežja ter končni odjemalci trdnih, tekočih in plinastih goriv.

Prvi dvig prispevka URE v višini 50 % glede na trenutno višino prispevka URE je načrtovan z oktobrom 2021 in bi veljal do konca leta 2023, nadaljnje 50 % povišanje je predvideno v letu 2024, zadnji 50 % dvig pa bi veljal od leta 2026 dalje.

Zainteresirana javnost lahko morebitne pripombe na predlog uredbe v času javne obravnave pošlje na predpisanem obrazcu za pripombe na e-naslov: gp.mzi@gov.si najkasneje do 25. 6. 2021. Javnost lahko spremlja postopek sprejemanja predpisov tudi preko enotne vstopne točke za sodelovanje javnosti E-demokracija.

Podrobnosti

Vir: MZI

Skladno s 46. členom ZVO-1 je MZI po koncu javne razgrnitve in javne obravnave, skupaj z obema konzorcijema, ki sodelujeta pri pripravi Strategije in okoljskega poročila, pregledal vse prejete pripombe in mnenja, in jih v čim večji meri upošteval pri novi dopolnitvi osnutka Strategije in okoljskega poročila. Pri tem so bile ustrezno upoštevane odločitve medresorske delovne skupine Vlade RS (na visoki ravni), ki je odgovorna za sprejetje ključnih odločitev in v kateri sodelujejo predstavniki MZI, MOP, MF, MGRT, SVRK in MDDSZ. Na vse pripombe in mnenja, ki so bile dane neposredno na posamezne dele osnutka Strategije in okoljsko poročilo, so bili pripravljeni odgovori, kaj je bilo upoštevano oz. kaj ne, ter zakaj.

Dopolnjena strategija in okoljsko poročilo sta skupaj z odgovori na prejete pripombe objavljena na spletni strani Dopolnitev Strategije in okoljskega poročila po javni obravnavi.

20. maja 2021 je MZI, skladno s 1. odstavkom 46. člena ZVO-1, na MOP posredoval dopolnjeno Strategijo in okoljsko poročilo z vsemi prilogami v odločitev o sprejemljivosti.

Vse informacije glede priprave Strategije in njene CPVO ter vsi dokumenti so dostopni na spletni platformi Nacionalna strategija za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda.

Naslednji koraki
Skladno z ZVO-1 (46. člen) je MOP dolžno v 30 dneh od prejema Strategije izdati odločbo, s katero potrdi njeno sprejemljivost, če presodi, da so vplivi izvedbe Strategije na okolje sprejemljivi, ali potrditev zavrne, če presodi, da vplivi izvedbe Strategije na okolje niso sprejemljivi. Po potrditvi sprejemljivosti Strategije s strani MOP bo le-ta predložena v sprejem Vladi Republike Slovenije s ciljem, da se sprejme pred začetkom predsedovanja Slovenije Svetu EU.

Vir: MZI

Kakovost remontnih del je nadzorovala Uprava RS za jedrsko varnost, spremljale pa so jih tudi pooblaščene organizacije. Dnevno je bilo v elektrarni hkrati več kot 1500 delavcev. Dosledna izvedba zaščitnih in omejitvenih ukrepov, povezanih z epidemijo, so delovnim procesom dodali novo zahtevnost. Sodelovanje z upravnimi organi, strokovnimi organizacijami, izvajalci del ter zdravstvenimi ustanovami je bilo na visoki ravni.

Delež radioaktivnosti tritija v tekočinskih izpustih je v aprilu 2021 znašal 3,53 % letne omejitve, njegov skupni delež do konca aprila pa 31,9 % letne omejitve. Za ostale radionuklide, katerih dopustna letna radioaktivnost je 100 GBq, je njihov delež v aprilu 2021 znašal 0,0097 % (letne omejitve), do konca aprila pa 0,0126 % letne omejitve. Celoten vpliv na prebivalstvo zaradi izpustov radioaktivnih snovi je omejen z dozo 50 μSv na razdalji 500 m od reaktorja. Ocenjen vpliv je v aprilu 2021 znašal 0,46 % letne omejitve oziroma do konca aprila 1,03 % letne omejitve.

V aprilu 2021 je bilo uskladiščenih 3,852 m³ nizko in srednje radioaktivnih odpadkov.

Vir: NEK

Osrednja tema letošnjega strokovnega foruma bo z novogradnjami in celovitimi prenovami do okolju prijaznih, udobnih in varnih stanovanjskih in drugih stavb. Zahteve EU in države po razogljičenju se nanašajo tudi na stavbni fond. Zahteve za gradnjo in prenovo stavb glede energijske učinkovitosti se bodo zato v prihodnje predvidoma zaostrile. Država je že sprejela in pripravlja tudi nove predpise na tem področju. Ti bodo vplivali na izvajanje in financiranje prenov obstoječih stavb ter gradnjo novih. To predstavlja izziv tudi za občine pri prenovii javnih stavb in zagotavljanju javnih najemnih stanovanj. Slovenija leži na območju, ki je potresno precej ogroženo, kar je pomemben izziv za pripravo usmeritev in prihodnjih aktivnosti, saj je del obstoječega stavbnega fonda potreben tudi statične prenove. Za kakovostno bivalno okolje in zmanjšanje vpliva na podnebne spremembe je kjučno izvajanje celovitih prenov, ki povezujejo statično, energetsko, funkcionalno in arhitekturno ureditev stavb.

Ključni poudarki razprave na Urbanem forumu 2021:

• Energijska učinkovitost stavb: nacionalne in EU zahteve za energijsko učinkovitost stavb; načrtovane in sprejete novosti pri nas; praksa pri novogradnji ali pri prenovi, obveznosti občin pri gradnji in celoviti energetski prenovi javnih in stanovanjskih stavb.
• Potresna varnost: stanje stavbnega fonda v mestih, protipotresna sanacija stavb, možne rešitve.
• Povezovanje funkcionalne, energetske, statične idr. prenove stavb.
• Možnosti financiranja: mehanizmi za financiranje prenov in gradenj energijsko varčnih in potresno varnih stavb.

Datum dogodka: 14. 5. 2021 / 10.00 – 14.00
Lokacija: Maribor, Lutkovno gledališče (govorci) / digitalno (prenos za ostale udeležence)

Predviden program:

• Uvodni pozdravi
• Pregled teme in strokovna izhodišča:
  • Celovita gradnja in prenova stavb (Ofis arhitekti)
  • Rešitve in izzivi mestnih občin pri zagotavljanju energetske učinkovitosti stavb in potresne varnosti stavb (Združenje mestnih občin Slovenije)
  • Energetska učinkovitost pri gradnji in prenovi, potresna varnost in celovita prenova stavb (Ministrstvo za okolje in prostor)
  • Energetska sanacija stavb v povezavi z drugimi tipi prenov (Ministrstvo za infrastrukturo)
  • Predstavitev strokovne naloge za pripravo programa za krepitev potresne odpornosti (Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo)
• Možnosti financiranja:
  • Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko
  • Produkti za prenove in energetsko učinkovito gradnjo za občine (SID Banka)
  • Možnosti financiranja energetske in drugih vrst prenov stavb za zasebne, pravne in javne subjekte (Eko sklad)
• Primeri rešitev in slovenskih dobrih praks:
  • EU Načrt za okrevanje in odpornost ter možnosti protipotresne prenove na primeru Ljubljane (MO Ljubljana)
  • Revitalizacija Vojašniškega trga z objekti v Mariboru (MO Maribor)
  • Kranj - Projekt 2° Zelene strehe (Prostorož)
  • Projekt Energetske rešitve prihodnosti (MO Celje, ZAG)
  • Delovanje pisarne za potresno obnovo (Državna tehnična pisarna Bovec - Kobarid)
  • Energetska prenova stavb z inovativnimi tehnologijami za razogljičenje in energetsko samooskrbo – projekt procuRE (MO Velenje, Zavod KSSENA)
• Vodena razprava in zaključki

Dogodek bo potekal v hibridni varianti s prenosom preko spleta z lokacije v Lutkovnem gledališču Maribor, z začetkom ob 10. uri. Potrebna je predhodna prijavo za udeležbo.

Vir. MOP, ZMOS

Na podlagi tega koncesijskega akta se pravni osebi CPK d.d. podeljuje rudarska pravica za izkoriščanje mineralne surovine tehnični kamen – apnenec (v količini 1.838.200 kubičnih metrov v raščenem stanju) v pridobivalnem prostoru Razdrto 2 (s površino 18,9743 hektara do k. +610 m nadmorske višine) v občinah Divača in Postojna za obdobje 21 let v skladu z drugim odstavkom 35. člena ZRud-1.

Ministrstvo je v postopku priprave te uredbe (rudarskega koncesijskega akta) ugotovilo, da:

• vlagatelj izpolnjuje pogoje za nosilca rudarske pravice za izkoriščanje;
• za predlagani nov pridobivalni prostor Razdrto 2 rudarska pravica za izkoriščanje iste mineralne surovine še ni podeljena; rudarska pravica za izkoriščanje iste mineralne surovine je že podeljena na njegovem delu – pridobivalnima prostoroma Razdrto in Razdrto – širitev, vendar bo z dnem uveljavitve te uredbe ta prenehala veljati;
• vlagatelj izpolnjuje pogoj iz 3. točke drugega odstavka 34. člena ZRud-1 in sicer namerava razširiti pridobivalna prostora Razdrto in Razdrto – širitev za katera ima pridobljeno rudarsko pravico za izkoriščanje mineralne surovine tehnični kamen – apnenec za obdobje od 10. 12. 2001 do 10. 12. 2021 oziroma od 10. 7. 2002 do 10. 7. 2022, v globino ali na sosednje zemljišče in je zemljišče na katerem se namerava razširiti pridobivalni prostor, od zemljišč, na katerih izvaja rudarska dela drug nosilec rudarske pravice za raziskovanje ali izkoriščanje, oddaljeno najmanj 300 m.
• ne obstaja obveznost sanacije nelegalnega kopa na podlagi inšpekcijske odločbe,
• je predlagani pridobivalni prostor in njegova raba v skladu z dokumenti urejanja prostora,
• je predlagani pridobivalni prostor v skladu z državno rudarsko strategijo,
• iz naravovarstvenih smernic izhaja, da je podelitev rudarske pravice za izkoriščanje mineralne surovine ob upoštevanju podanih splošnih in konkretnih varstvenih usmeritev z naravovarstvenega stališča sprejemljiva.

Ministrstvo, pristojno za rudarstvo, bo po uradni dolžnosti izdalo v tej uredbi navedenemu nosilcu rudarske pravice odločbo o izbiri nosilca rudarske pravice za izkoriščanje, po objavi te uredbe v Uradnem listu Republike Slovenije. Izbrani nosilec rudarske pravice za izkoriščanje mora nato na ministrstvo, pristojno za rudarstvo, podati predlog za sklenitev koncesijske pogodbe. Čas veljavnosti rudarske pravice začne teči z dnem, ko koncesijsko pogodbo podpišeta pogodbeni stranki. Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem te uredbe bo izvajala rudarska inšpekcija.

Vir: MZI

Na podlagi tega koncesijskega akta se pravni osebi CP PTUJ d.d., podeljuje rudarska pravica za izkoriščanje mineralne surovine prod (v količini 99.970 kubičnih metrov v raščenem stanju) v pridobivalnem prostoru Pleterje P2b – širitev 2 (s površino 2,1058 hektara do k. +239,35 m nadmorske višine) v občini Kidričevo za obdobje 6 let v skladu z drugim odstavkom 35. člena ZRud-1.

Ministrstvo je v postopku priprave te uredbe (rudarskega koncesijskega akta) ugotovilo, da:

• vlagatelj izpolnjuje pogoje za nosilca rudarske pravice za izkoriščanje,
• za predlagani nov pridobivalni prostor Pleterje P2b – širitev 2 rudarska pravica za izkoriščanje iste mineralne surovine še ni podeljena,
• vlagatelj izpolnjuje pogoj iz 3. točke drugega odstavka 34. člena ZRud-1, in sicer namerava razširiti pridobivalna prostora Pleterje P2b in Pleterje P2b – širitev za katera ima pridobljeno rudarsko pravico za izkoriščanje mineralne surovine prod za obdobje od 10. 9. 2013 do 10. 9. 2023 oziroma od 5. 2. 2016 do 5. 2. 2022, v globino ali na sosednje zemljišče ter s tem soglašata nosilca rudarske pravice, ki na sosednjih zemljiščih izvajata izkoriščanje.
• ne obstaja obveznost sanacije nelegalnega kopa na podlagi inšpekcijske odločbe,
• je predlagani pridobivalni prostor in njegova raba v skladu z dokumenti urejanja prostora,
• je predlagani pridobivalni prostor v skladu z državno rudarsko strategijo,
• iz naravovarstvenih smernic izhaja, da je podelitev rudarske pravice za izkoriščanje mineralne surovine ob upoštevanju podanih splošnih in konkretnih varstvenih usmeritev z naravovarstvenega stališča sprejemljiva.

Ministrstvo, pristojno za rudarstvo, bo po uradni dolžnosti izdalo v tej uredbi navedenemu nosilcu rudarske pravice odločbo o izbiri nosilca rudarske pravice za izkoriščanje, po objavi te uredbe v Uradnem listu Republike Slovenije. Izbrani nosilec rudarske pravice za izkoriščanje mora nato na ministrstvo, pristojno za rudarstvo, podati predlog za sklenitev koncesijske pogodbe. Čas veljavnosti rudarske pravice začne teči z dnem, ko koncesijsko pogodbo podpišeta pogodbeni stranki. Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem te uredbe bo izvajala rudarska inšpekcija.

Vir: MZI

Odbor Državnega zbora RS za infrastrukturo, okolje in prostor je pozval Vlado Republike Slovenije k ustanovitvi delovne skupine, ki bo do konca leta 2020 pripravila časovnico in pravičen načrt predčasnega zaprtja Premogovnika Velenje in opustitve rabe fosilnih goriv v Termoelektrarni Šoštanj. Vlada Republike Slovenije je sprejela Sklep o ustanovitvi delovne skupine Vlade Republike Slovenije za prestrukturiranje premogovnih regij  dne 30. 5. 2019, ki je bil nazadnje spremenjen dne 26. 11. 2020.

Skupino sestavljajo:

• državni sekretarji ministrstva, pristojnega za energijo, ki skupino tudi vodi,
• državni sekretarji ministrstva, pristojnega za okolje,
• državni sekretarji ministrstva, pristojnega za gospodarstvo,
• državni sekretarji ministrstva, pristojnega za finance,
• državni sekretarji ministrstva, pristojnega za delo, družino in socialne zadeve,
• predstavniki Službe Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko.

Vir: MZI

V skladu z drugim, tretjim in četrtim odstavkom 16. člena Akta o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo ELES, d.o.o. z dne 20. 8. 2020 člane nadzornega sveta, predstavnike ustanovitelja, predlaga minister, pristojen za energijo, imenuje pa skupščina.

Nadzorni svet ima šest članov. Vlada v vlogi skupščine imenuje štiri člane. Dva člana sta predstavnika zaposlenih. Člani nadzornega sveta se imenujejo za dobo 5 (petih) let in so lahko ponovno imenovani. Član nadzornega sveta, predstavnik ustanovitelja, je lahko razrešen pred potekom časa, če tako sklene skupščina.

Vlada Republike Slovenije se je seznanila z odstopno izjavo člana nadzornega sveta Janeza Žlaka z dne 22. 4. 2021.

Vlada je z dnem 13. 5. 2021 razrešila Marka Šušmelja, člana nadzornega sveta družbe ELES.

V nadzorni svet družbe ELES, d. o. o., je vlada z dnem 14. 5. 2021 za dobo 5 (petih) let, za člana nadzornega sveta imenovala Žarka Furmana in Emila Kumra.

Podrobnosti

Vir: MZI

V letu 2020 je celotna proizvodnja iz NE Krško znašala 6.040 GWh, kar je 9 % več kot v letu 2019, proizvodnja iz hidroelektrarn na prenosnem sistemu pa 4.747 GWh oz. 12 % več kot leto prej. Termoelektrarne na prenosnem sistemu so v letu 2020 proizvedle 3.872 GWh električne energije, kar je 2 % manj kot leto prej.

Neto odjem električne energije v Sloveniji je v letu 2020 znašal 12.894 GWh oz. 56,4 % in oddaja v tujino (izvoz) 9.125 GWh oz. 39,9 % celotnega bruto odjema. Poraba električne energije odjemalcev, priključenih na distribucijski sistem, je znašala 10.977 GWh oz. 48,0 %, zaprtih distribucijskih sistemov (ZDS) 1.435 GWh oz. 6,3 %, neposrednih odjemalcev na prenosnem sistemu 92 GWh oz. 0,4 % ter poraba ČHE Avče 391 GWh oz. 1,7 % bruto odjema električne energije. Izgube na prenosnem in distribucijskem sistemu so v letu 2020 znašale 849 GWh, kar predstavlja 3,7 % bruto odjema električne energije.

Poraba električne energije se je v letu 2020 v primerjavi z letom 2019 zmanjšala pri odjemalcih na distribucijskem sistemu za 4 %, poraba ZDS je bila nižja za 17 %, poraba neposrednih odjemalcev pa višja za 16 %. V letu 2020 je evidentiran za 3 % manjši izvoz električne energije kot v letu 2019. Za pokritje vseh potreb končnih porabnikov v Sloveniji (z vključenimi izgubami) je v letu 2020 evidentirana statistična pokritost porabe z domačo proizvodnjo električne energije v višini 92,6 %. Izgube električne energije na prenosnem in distribucijskem sistemu so bile v letu 2020 v primerjavi z letom 2019 manjše za 1 %.

Podrobnejši prikazi bilance električne energije na javnem, prenosnem in distribucijskem omrežju v Sloveniji (zbirni letni in mesečni prikaz) so javno objavljeni v spodnjih časovnih vrstah na povezavah:

• Bilanca električne energije na javnem omrežju (GWh), Slovenija, letno
• Bilanca električne energije na javnem omrežju (MWh), Slovenija, mesečno
• Bilanca električne energije na prenosnem omrežju (GWh), Slovenija, letno
• Bilanca električne energije na distribucijskem omrežju (MWh), Slovenija, mesečno

Vir: MZI

Predloga Zakona o oskrbi s plini za javno obravnavo predstavlja nov zakon, ki je nastal na podlagi razdelitve veljavnega Energetskega zakona na več zakonov po zaključenih vsebinah. Zakon vsebinsko ureja celotno področje oskrbe s plini iz povezanih prenosnega in distribucijskega sistema plina. Nekatere določbe so enake določbam v trenutno veljavnem Energetskem zakonu, nekatere pa so spremenjene ali dodane z namenom posodobitve določb in vnosom nujnih novih vsebin.

Poleg ukinitve pridevnika »zemeljski« v naslovu in več manjših dopolnil, so bistvene spremembe glede na določbe trenutno veljavnega Energetskega zakona za področje zemeljskega plina naslednje:

• zakonske določbe so prilagojene namenu, da se prenosni in distribucijski sistem zemeljskega plina pripravita za t.i. »ozelenitev« in s tem za prevzem in prenos plinov obnovljivega izvora, kot so razni bioplini, biometani, sintetični metani, pa tudi vodik. S prevzemom plinov v plinski sistem, ki nimajo enake kurilnosti in drugih lastnosti zemeljskega plina, je potrebno primerno obvladovati in regulirati kakovost nove mešanice plinov, ki se dobavi končnemu odjemalcu,
• zakon tako določa potrebne naloge in pravila za podjetja plinskega gospodarstva za omogočanje prevzema plina v sistem tudi na distribucijskem nivoju, kjer že v bližnji prihodnosti pričakujemo priključitev več proizvajalcev biometana,
• ker so tako naprave in omrežje operaterjev, kot naprave končnih odjemalcev lahko občutljive na spremembo lastnosti dobavljenega plina, zakon prinaša nalogo operaterjem sistema, da v načrtu prilagoditve analizirajo stanje in pripravijo ustrezne ukrepe za prilagoditev,
•  zakon za namen izvajanja solidarnostnega mehanizma držav članic EU pri oskrbi z (zemeljskim) plinom, ki temelji na Uredbi EU 2017/1938 in bilateralnih sporazumih držav članic, podrobneje določa nujno podporno okolje in naloge operaterja prenosnega sistema, nosilcev bilančnih skupin, pristojnega organa in vlade RS za izvedbo solidarnostnega mehanizma: nakupa ali ponudbe in prodaje plina za gospodinjske odjemalce v skrajnih kriznih razmerah ob morebitnem splošnem pomanjkanju plina in ko trg plina v regiji ne deluje več.

Zainteresirana javnost lahko morebitne pripombe na predlog zakona v času javne obravnave pošlje na predpisanem obrazcu na e-naslov: gp.mzi@gov.si najkasneje do 10. 6. 2021. Javnost lahko spremlja postopek sprejemanja predpisov tudi preko enotne vstopne točke za sodelovanje javnosti E-demokracija.

Podrobnosti

Vir: MZI

Peta izdaja smernic iz januarja 2021 ima enako vsebinsko sestavo poglavij in osnovne zahteve, medtem ko so tehnični deli smernic dopolnjeni in nadgrajeni.

Na področju opredelitve podatkov za določanje potenciala plitve geotermalne energije so:

• dopolnjene vsebine za načrtovanje velikosti zajetja plitve geotermalne energije;
• dodani podrobnejši opis vsebin, ki so pomembne za določanje obsega geoloških in hidrogeoloških raziskav, izbire najprimernejšega načina zajetja plitve geotermalne energije, ocene rentabilnosti in tudi lažje pridobivanje dovoljenj (zlasti soglasij);
• razširjen je seznam referenčnih dokumentov s posodobljenim standardom VDI 4640 Blatt 2:2019-06 Thermal use of the underground - Ground source heat pump systems in popravkom April 1, 2020, Corrigendum concerning standard VDI 4640 Part 2:2019-06;
• vključene posodobitve glede na priporočila Harmoniziranih usmeritev za zakonsko ureditev in tehnološke postopke plitve geotermalne energije (GRETA, 2018);
• dodan je pregled, kateri podatki so že danes dostopni in s kakšnimi omejitvami, glede na priporočene podatke iz Harmoniziranih usmeritev za zakonsko ureditev in tehnološke postopke plitve geotermalne energije (GRETA, 2018);
• dopolnjeni poglavji 6.1 in 6.2 o vzdrževanju in kontroli geosond in vodnjakov;
• nekoliko preimenovana določena poglavja z namenom, da je vsebinski list smernice bolj pregleden.

Posodobljene smernice vsebujejo dopolnjene kriterije za določanje vplivnega območja plitvih geotermalnih sistemov. Kriteriji temperaturnega in hidravličnega vplivnega območja so dodani za geosonde in vodnjake ter obrazloženi v obstoječem poglavju 4.4 o zaščitnih ukrepih pred škodljivimi vplivi in dveh dodanih podpoglavjih 4.4.2 in 4.4.4 o minimalnih odmikih za geosonde in vodnjake. V Sloveniji ti kriteriji še niso predpisani, gotovo pa bodo v prihodnje. Zaradi tega so podana priporočila, kako jih upoštevati. Dopolnjeni so še opisi za dopolnilne geološke in hidrogeološke raziskave, pričakovani rezultati dopolnilnih raziskav za določanje vplivnega območja ter pomembni podatki in priporočila za zanesljivo pridobitev vodnega soglasja.

V okviru postopkov in metod za poročilo o dimenzioniranju plitvih geotermalnih sistemov so dopolnjena poglavja o osnovnih energetskih podatkih (4.1) in o določanju potenciala plitve geotermalne energije (poglavje 4.2). Smernice imajo odslej podan tudi najenostavnejši način določanja velikosti potrebnega toplotnega izmenjevalnika, ki omogoča grobo primerjavo med vodoravnim in navpičnim zaprtim sistemom manjših moči do 30 kW ter vodnjakom. Izboljšana so poglavja 5.8 glede nadzora in spremljave vrtanja, vključno s spremljavo aktivacije in poskusnega črpanja, z dodanimi meritvami peskanja vodnjaka. Dopolnjeno je poglavje o premerih vrtanja. Z izvedbo filtrskega zasipa je dodan še kriterij po SIA 384/7 v poglavju 5.5.2 z naslovom Vodnjak – cevitev, filtrski zasip in aktivacija.

Podrobnejše informacije

Vir: MZI; GeoZS

Upravičeni nameni po tem javnem razpisu so:

• nakup in vgradnja naprav za proizvodnjo električne energije z izrabo sončne energije do 10 MW,
• nakup in vgradnja opreme, ki je neposredno povezana s pridobivanjem električne energije z izrabo sončne energije, hranilnikov energije z močjo, ki je enaka ali manjša od moči vgrajenih naprav za proizvodnjo električne energije z izrabo sončne energije, in priključitev na elektroenergetsko omrežje,
• stroški storitev strokovnega nadzora gradnje v vrednosti 3 % od upravičenih stroškov operacije,

pri čemer dejavnosti iz druge in tretje alineje predstavljajo upravičen namen le ob sočasni prijavi dejavnosti iz prve alineje na javni razpis.

Skupna višina finančne spodbude za izvedbo posameznega projekta znaša največ 20 % vrednosti upravičenih stroškov operacije, vendar ne več kot 200 EUR na 1 kW instalirane nazivne moči naprave za proizvodnjo električne energije z izrabo sončne energije.

Okvirna višina nepovratnih sredstev evropske kohezijske politike, ki je na razpolago za sofinanciranje operacij, znaša 5 milijonov EUR. Sredstva so na razpolago v letih 2021, 2022 in 2023.

Vloge za prvo odpiranje morajo biti oddane najkasneje do 4. 6. 2021, za drugo odpiranje do 10. 9. 2021, za tretje odpiranje do 26. 11. 2021 in za zadnje četrto odpiranje do 25. 2. 2022. Vloge, ki bodo prispele za posamezno odpiranje, bodo obravnavane le v primeru, če razpisana sredstva ne bodo porabljena na predhodnih odpiranjih.

Javni razpis, ki ga financira Evropska unija iz Kohezijskega sklada, se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020, prednostne osi "Trajnostna raba in proizvodnja energije in pametna omrežja", prednostne naložbe "Spodbujanje proizvodnje in distribucije energije, ki izvira iz obnovljivih virov".

Podrobnosti

Vir: MZI