Energetika Portalhttps://www.energetika-portal.siNoviceen.UTF-8TYPO3 NewsSat, 17 Apr 2021 12:38:42 +0200Sat, 17 Apr 2021 12:38:42 +0200TYPO3 EXT:newsnews-4531Fri, 14 May 2021 11:44:00 +0200Urbani forum 2021/nc/novica/n/urbani-forum-2021-4531/Ministrstvo za okolje in prostor v sodelovanju z Združenjem mestnih občin Slovenije in GFS Inštitutom 14. maja 2021 organizira strokovni posvet Urbani forum 2021, pod naslovom »Zelene in varne stavbe naših mest: Energijska učinkovitost – Potresna varnost – Celovita prenova stavb«. Urbani forum osvetljuje potrebe slovenskih mest, njihov pomen za trajnostni razvoj države, ponuja rešitve za izzive mest in podpira mreženje ter sklepanje partnerstev za uspešnejše izvajanje projektov v občinah.

Osrednja tema letošnjega strokovnega foruma bo z novogradnjami in celovitimi prenovami do okolju prijaznih, udobnih in varnih stanovanjskih in drugih stavb. Zahteve EU in države po razogljičenju se nanašajo tudi na stavbni fond. Zahteve za gradnjo in prenovo stavb glede energijske učinkovitosti se bodo zato v prihodnje predvidoma zaostrile. Država je že sprejela in pripravlja tudi nove predpise na tem področju. Ti bodo vplivali na izvajanje in financiranje prenov obstoječih stavb ter gradnjo novih. To predstavlja izziv tudi za občine pri prenovii javnih stavb in zagotavljanju javnih najemnih stanovanj. Slovenija leži na območju, ki je potresno precej ogroženo, kar je pomemben izziv za pripravo usmeritev in prihodnjih aktivnosti, saj je del obstoječega stavbnega fonda potreben tudi statične prenove. Za kakovostno bivalno okolje in zmanjšanje vpliva na podnebne spremembe je kjučno izvajanje celovitih prenov, ki povezujejo statično, energetsko, funkcionalno in arhitekturno ureditev stavb.

Ključni poudarki razprave na Urbanem forumu 2021:

  • Energijska učinkovitost stavb: nacionalne in EU zahteve za energijsko učinkovitost stavb; načrtovane in sprejete novosti pri nas; praksa pri novogradnji ali pri prenovi, obveznosti občin pri gradnji in celoviti energetski prenovi javnih in stanovanjskih stavb.
  • Potresna varnost: stanje stavbnega fonda v mestih, protipotresna sanacija stavb, možne rešitve.
  • Povezovanje funkcionalne, energetske, statične idr. prenove stavb.
  • Možnosti financiranja: mehanizmi za financiranje prenov in gradenj energijsko varčnih in potresno varnih stavb.

Datum dogodka: 14. 5. 2021 / 10.00 – 14.00
Lokacija: Maribor, Lutkovno gledališče (govorci) / digitalno (prenos za ostale udeležence)

Predviden program:

  • Uvodni pozdravi
  • Pregled teme in strokovna izhodišča:
    • Celovita gradnja in prenova stavb (Ofis arhitekti)
    • Rešitve in izzivi mestnih občin pri zagotavljanju energetske učinkovitosti stavb in potresne varnosti stavb (Združenje mestnih občin Slovenije)
    • Energetska učinkovitost pri gradnji in prenovi, potresna varnost in celovita prenova stavb (Ministrstvo za okolje in prostor)
    • Energetska sanacija stavb v povezavi z drugimi tipi prenov (Ministrstvo za infrastrukturo)
    • Predstavitev strokovne naloge za pripravo programa za krepitev potresne odpornosti (Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo)
  • Možnosti financiranja:
    • Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko
    • Produkti za prenove in energetsko učinkovito gradnjo za občine (SID Banka)
    • Možnosti financiranja energetske in drugih vrst prenov stavb za zasebne, pravne in javne subjekte (Eko sklad)
  • Primeri rešitev in slovenskih dobrih praks:
    • EU Načrt za okrevanje in odpornost ter možnosti protipotresne prenove na primeru Ljubljane (MO Ljubljana)
    • Revitalizacija Vojašniškega trga z objekti v Mariboru (MO Maribor)
    • Kranj - Projekt 2° Zelene strehe (Prostorož)
    • Projekt Energetske rešitve prihodnosti (MO Celje, ZAG)
    • Delovanje pisarne za potresno obnovo (Državna tehnična pisarna Bovec - Kobarid)
    • Energetska prenova stavb z inovativnimi tehnologijami za razogljičenje in energetsko samooskrbo – projekt procuRE (MO Velenje, Zavod KSSENA)
  • Vodena razprava in zaključki

Dogodek bo potekal v hibridni varianti s prenosom preko spleta z lokacije v Lutkovnem gledališču Maribor, z začetkom ob 10. uri. Potrebna je predhodna prijavo za udeležbo.

Vir. MOP, ZMOS

]]>
Napovednik dogodkov
news-4530Wed, 14 Apr 2021 13:08:00 +0200Izdan Pravilnik o metodah za določanje prihrankov energije/nc/novica/n/izdan-pravilnik-o-metodah-za-dolocanje-prihrankov-energije-4530/Ministrstvo za infrastrukturo je na podlagi Zakona o učinkoviti rabi energije (ZURE) izdalo nov Pravilnik o metodah za določanje prihrankov energije. Podzakonski akt nadgrajuje in dopolnjuje posamezne metode za izračun prihrankov energije in podaljšuje veljavnost izračunavanja posameznih metod po letu 2020.Na podlagi 12. člena Zakona o učinkoviti rabi energije (ZURE) (Ur. l. RS, št. 158/20) minster, pristojen za energijo, za izvajanje in vrednotenje ukrepov in programov za izboljšanje energetske učinkovitosti s podzakonskim aktom predpiše metode za določanje prihrankov energije in količine energije, doseženih s posameznimi ukrepi za izboljšanje energetske učinkovitosti (v nadaljnjem besedilu: ukrep).

Pravilnik določa metode za določanje prihrankov energije, doseženih s posameznimi ukrepi za izboljšanje energetske učinkovitosti, ki se izvajajo za doseganje obveznosti 10. člena ZURE. Pravilnik za posamezne ukrepe določa tudi izračun povečane rabe obnovljivih virov energije in zmanjšanja izpustov ogljikovega dioksida (CO2).

S pravilnikom se v pravni red Republike Slovenije delno prenaša Direktiva 2018/2002/EU o energetski učinkovitosti.

Pravilnik vsebuje štiri priloge:

  • v Prilogi I so določene metode za določanje prihrankov energije, doseženih s posameznimi ukrepi, ter povečane rabe obnovljivih virov energije in zmanjšanja izpustov CO2. Vključenih je 34 metod, ki so nadgrajene in dopolnjene glede na prejšnji pravilnik;
  • Priloga II določa življenjsko dobo posameznih ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti po sektorjih,
  • v Prilogi III so predpisani emisijski faktorji za izračun zmanjšanja izpustov CO2 po energentih,
  • Priloga IV določa pretvorbene faktorje za izračun energijske vsebnosti energentov za končno rabo.

Pravilnik je objavljen v Uradnem listu RS, št. 57/2021 in je začel veljati dne 13. 4. 2021. Z dnem uveljavitve pravilnika je prenehal veljati Pravilnik o metodah za določanje prihrankov energije (Ur. l. RS, št. 67/15, 14/17 in 158/20 – ZURE), ki je bil sprejet na podlagi Energetskega zakona (EZ-1).

Povezava na pravilnik

Vir: MZI

]]>
Predpisi SLO
news-4528Wed, 14 Apr 2021 10:55:00 +0200Cene naftnih derivatov za prvo četrtletje 2021/nc/novica/n/cene-naftnih-derivatov-za-prvo-cetrtletje-2021-4528/Maloprodajne cene naftnih derivatov za pogon motornih vozil v Sloveniji so se v 1. četrtletju (januar - marec) 2021 povišale. Glede na preteko četrtletje so bile maloprodajne cene bencinskega goriva višje za 10 %, dizelskega goriva za 12 % in UNP – avtoplina za 8 %. Maloprodajna cena kurilnega olja za ogrevanje je v treh mesecih narasla za 13 %.Direktorat za energijo Ministrstva za infrastrukturo, ki spremlja statistiko cen naftnih derivatov v Sloveniji, je objavil podatke strukture povprečnih referenčnih maloprodajnih cen naftnih derivatov na nacionalnem nivoju za 1. četrtletje (januar - marec) leta 2021.

Povprečne referenčne maloprodajne cene naftnih derivatov na nacionalnem nivoju Slovenije so v 1. četrtletju 2021 znašale:

  • 1,089 EUR/l za neosvinčen motorni bencin 95 (NMB-95),
  • 1,233 EUR/l za neosvinčen motorni bencin 98 (NMB-98),
  • 1,141 EUR/l za dizelsko gorivo (dizel),
  • 0,896 EUR/l za kurilno olje ekstra lahko (KOEL),
  • 0,621 EUR/l za UNP – avtoplin.

Maloprodajne cene naftnih derivatov v 1. četrtletju 2021 so se v obdobju treh mesecev (glede na 4. četrtletje 2020) povišale. Cena NBM-95 je bila višja za 10 %, NMB-98 za 9 %, dizelskega goriva za 12 %, UNP – avtoplina za 8 % in cena KOEL višja za 13 %. Razlog za spremembo maloprodajnih cen so razmere na nabavnem trgu energentov, saj so se cene goriv brez davkov in dajatev glede na preteklo četrtletje povišale za 22 % pri NBM-95, za 17 % pri NMB-98, za 25 % pri dizelskem gorivu, za 11 % pri UNP – avtoplinu in za 19 % pri KOEL. Dajatve in prispevki (okoljska dajatev CO2, prispevek URE, prispevek OVE+SPTE) za vse derivate se v 1. četrtletju 2021 niso spremenjali oz. so ostali na ravni postavk iz leta 2018. Prav tako se v opazovanem obdobju ni spremenjala trošarina.

Izrazitejši padec cen zaradi naftne krize v drugi četrtini leta 2020 se je odražal na znižanju cen gledano na letni ravni. Tako so se povprečne maloprodajne cene naftnih derivatov v obdobju enega leta (1. četrtletje 2021 glede na 1. četrtletje 2020) znižale pri NMB-95 za 14 %, pri NMB-98 za 12 %, pri dizelskem gorivu za 7 %, pri KOEL za 4 % in pri UNP – avtoplinu za 1 %. Cene brez davkov in dajatev so v obdobju enega padle za 10 % pri NMB 95, za 5 % pri NMB 98, za 12 % pri dizelskem gorivu, za 5 % KOEL, in za 1 % pri UNP – avtoplinu. Vlada RS je spremembe na nabavnem trgu do popolne liberalizacije cen (do 31. 9. 2020) kompenzirala s prilagajanjem trošarine za bencinsko in dizelsko gorivo. Trošarina za bencinsko gorivo je tako bila v 1. četrtletju nižja za 21 %, za dizelsko gorivo pa nižja za 1 % glede na stanje izpred enega leta.

Podrobnejši prikaz strukture referenčnih maloprodajnih cen naftnih derivatov v Sloveniji na četrtletni ravni je na voljo v statistični časovni vrsti od leta 2008 dalje.

Povezava na statistične podatke

Vir: MZI

]]>
Statistika
news-4529Tue, 13 Apr 2021 12:30:00 +0200Na osmem javnem pozivu izbranih 83 projektov za vstop v podporno shemo OVE in SPTE/nc/novica/n/na-osmem-javnem-pozivu-izbranih-83-projektov-za-vstop-v-podporno-shemo-ove-in-spte-4529/Agencija za energijo je zaključila postopek izbora projektov proizvodnih naprav za proizvodnjo elektrike iz OVE in v SPTE za vstop v podporno shemo. Skupna vrednost razpisanih sredstev je bila 10 mio EUR. V roku je prispelo 89 prijav, izbranih pa je bilo 83 projektov skupne nazive električne moči 102,6 MW. Med izbranimi projekti po številu prevladujejo sončne elektrarne, glede na skupno nazivno električno moč pa vetrne elektrarne.Javni poziv k prijavi projektov je Agencija za energijo objavila decembra 2020. Predmet javnega poziva je bil izbor projektov za proizvodne naprave na obnovljive vire energije (OVE) in iz soproizvodnje z visokim izkoristkom (SPTE), za v katerih proizvedeno elektriko bodo proizvajalci upravičeni do pridobitve podpore. Skupna vrednost razpisanih sredstev po objavljenem javnem pozivu je bila 10 milijonov EUR. Višina predvidenih letnih sredstev, ki se namenijo investitorjem za podpore na letnem nivoju za nove vstope proizvodnih naprav OVE in SPTE v podporno shemo po javnem pozivu, je bila določena na podlagi dovoljenega letnega povečanja obsega sredstev za podpore, ki ga je predhodno določila vlada ob sprejemu letne Energetske bilance RS.

Za tiste projekte proizvodnih naprav OVE in SPTE, katerih izvedba je glede na predpise s področja gradnje pogojena z veljavnim gradbenim dovoljenjem, je bila prijava projekta pogojena s predložitvijo gradbenega dovoljenja.

Na naveden javni poziv za vstop v podporno shemo je bilo v roku do 10. 2. 2021 prejetih 89 prijav za projekte proizvodnih naprav OVE in SPTE skupne nazivne električne moči 107,3 MW. Po zaključenem izbirnem postopku je bilo izbranih 83 projektov skupne nazivne električne moči 102,6 MW (od tega 74 naprav iz OVE skupne nazivne moči 96,9 MW in 9 naprav SPTE na fosilno gorivo skupne nazivne moči 5,7 MW). Za izbrane projekte je bilo administrativno razdeljenih 8,5 milijona EUR sredstev.

Prijavitelji bodo za izbrane projekte proizvodnih naprav prejeli sklep o potrditvi projekta, v zahtevanem roku pa morali pridobiti deklaracijo za proizvodno napravo.

Rezulati izbora in podrobnejše informacije

Vir: Agencija za energijo

]]>
Javne objave
news-4527Fri, 09 Apr 2021 19:29:00 +0200Izdana Uredba o podelitvi rudarske pravice za izkoriščanje mineralne surovine tehnični kamen – apnenec v občini Ilirska Bistrica/nc/novica/n/izdana-uredba-o-podelitvi-rudarske-pravice-za-izkoriscanje-mineralne-surovine-tehnicni-kam-4527/Vlada RS je na 197. dopisni seji izdala Uredbo o podelitvi rudarske pravice za izkoriščanje mineralne surovine tehnični kamen – apnenec v pridobivalnem prostoru Gabrovec (Vrbovo) 2 v občini Ilirska Bistrica. Uredba se izdaja na podlagi 35. člena Zakona o rudarstvu (ZRud-1). Uredba je objavljena v Uradnem listu RS, št. 54/2021.Rudarska pravica za izkoriščanje je pravica, ki se jo pridobi na podlagi izdanega rudarskega koncesijskega akta s koncesijo za izkoriščanje določene vrste mineralne surovine na določenem pridobivalnem prostoru. Rudarski koncesijski akt je predpis, ki predstavlja odločitev Republike Slovenije, da bo proti plačilu in pod določenimi pogoji podelila koncesijo za izkoriščanje določene vrste mineralne surovine določeni pravni ali fizični osebi na določenem pridobivalnem prostoru. Ministrstvo, pristojno za rudarstvo, predlaga vladi izdajo rudarskega koncesijskega akta na podlagi vloge pravne ali fizične osebe o zainteresiranosti za podelitev rudarske pravice za izkoriščanje določene vrste mineralne surovine na določenem pridobivalnem prostoru.

Na podlagi uredbe se pravni osebi SALONIT ANHOVO, Kamnolomi, d.o.o., podeljuje rudarska pravica za izkoriščanje mineralne surovine tehnični kamen – apnenec (v količini 1.495.350 kubičnih metrov v raščenem stanju), v pridobivalnem prostoru Gabrovec (Vrbovo) 2 (s površino 7,5730 hektara do k. +735 m nadmorske višine) v občini Ilirska Bistrica za obdobje 32 let.

Ministrstvo, pristojno za rudarstvo, bo po uradni dolžnosti izdalo v tej uredbi navedenemu nosilcu rudarske pravice odločbo o izbiri nosilca rudarske pravice za izkoriščanje, po objavi te uredbe v Uradnem listu Republike Slovenije. Izbrani nosilec rudarske pravice za izkoriščanje mora nato na Ministrstvo, pristojno za rudarstvo, podati predlog za sklenitev koncesijske pogodbe. Čas veljavnosti rudarske pravice začne teči z dnem, ko koncesijsko pogodbo podpišeta pogodbeni stranki.

Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem uredbe bo izvajala rudarska inšpekcija.

Podrobnosti

Vir: MZI

]]>
Predpisi SLO
news-4526Thu, 08 Apr 2021 10:00:00 +0200V letu 2020 subvencioniranih 962 GWh elekrične energije iz podporne sheme OVE in SPTE/nc/novica/n/v-letu-2020-subvencioniranih-962-gwh-elekricne-energije-iz-podporne-sheme-ove-in-spte-4526/Subvencionirana proizvodnja električne energije 3839 proizvodnih naprav s skupno močjo 409 MW je v letu 2020 znašala 962,2 GWh, kar je 1,5 % več kot leta 2019. Skupaj je bilo v letu 2020 za podpore izplačanih 124,7 mio EUR, kar je 1 % več kot leta 2019. Največja proizvodnja v letu 2020 je bila iz naprav SPTE na fosilna goriva, največ podpor pa namenjenih sončnim elektrarnam. Po podatkih operativnega izvajalca podporne sheme za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov (OVE) in visoko učinkovite soproizvodnje toplote in električne energije (SPTE) - Centra za podpore Borzen, d.o.o. je leto 2020 zaznamovala proizvodnja na ravni povprečja zadnjih petih let, medtem ko izplačila varirajo zaradi spremembe referenčne tržne cene, novih vstopov ter odhodov iz sistema podpor. V letu 2020 je glede na leto poprej evidentirana večja proizvodnja električne energije iz bioplinskih in sončnih elektrarn in zmanjšanje proizvodnje iz hidroelektrarn.

V slovenski podporni shemi je bilo konec leta 2020 uvrščenih skupaj 3839 elektrarn s skupno nazivno močjo 409 MW, kar predstavlja približno 11 % vseh instaliranih zmogljivosti v Republiki Sloveniji. Konec leta 2020 je bilo število proizvodnih enot v podporni shemi za 19 enot manjše glede na stanje konec leta 2019.

Za celotno subvencionirano proizvodnje električne energije v višini 962,2 GWh je bilo v letu 2020 skupaj izplačanih za 124,7 mio EUR podpor preko zagotovljenih odkupnih cen in finančnih pomoči za tekoče poslovanje (obratovalna podpora). V letu 2020 je bila evidentirana za 1,5 % višja količina proizvedene električne energije kot v letu 2019, izplačanih pa 1,7 mio EUR manj podpor kot leta 2019. Povprečna višina podpore na proizvedeno enoto električne energije je v letu 2020 znašala 129,6 EUR/MWh, kar je podobno kot leto poprej.

Glede na tip proizvodne naprave so v letu 2020 skupna izplačila za podpore (v EUR brez DDV) in temu pripadajoča proizvodnja električne energije (v GWh) znašali:

  • sončne elektrarne               64,3 mio EUR za proizvodnjo v višini 269,3 GWh,
  • SPTE na fosilna goriva         22,3 mio EUR za proizvodnjo v višini 348,1 GWh,
  • elektrarne na lesno biomaso 20,6 mio EUR za proizvodnjo v višini 139,1 GWh,
  • elektrarne na bioplin                → 11,4 mio EUR za proizvodnjo v višini 94,3 GWh,
  • hidroelektrarne                     4,4 mio EUR za proizvodnjo v višini 99,5 GWh,
  • vetrne elektrarne                   0,3 mio EUR za proizvodnjo v višini 6,2 GWh.
  • druge naprave                       1,4 mio EUR za proizvodnjo v višini 5,7 GWh,

V primerjavi z letom 2019 je bila v letu 2020 evidentirana za +12 % večja proizvodnja iz bioplinskih elektrarn, +4 % iz elektrarn na biomaso, +3 % iz sončnih elektrarn, +2 % iz vetrnih elektrarn, na drugi strani pa zaradi manj padavin za -10 % manjša proizvodnja iz hidroelektrarn. Na enaki ravni kot leta 2019 je bila v letu 2020 proizvodnja iz SPTE enot na fosilna goriva. Glede na strukturo proizvodnje v letu 2020 prevladujejo SPTE naprave na fosilna goriva z 36 % deležem, sledijo sončne elektrarne z 28 %, elektrarne na biomaso s 14 % ter hidroelektrarne in bioplinske elektrarne z vsake po 10 % deležem celotne proizvodnje električne energije v shemi.

Izplačila za podpore so bila v letu 2020 napram letu 2019 višja pri sončnih elektrarnah za 2,4 mio EUR (+ 4 %), pri elektranah na biomaso za 2,3 mio EUR (+ 13 %) in pri bioplinskih elektrarnah za 1,8 mio EUR (+ 19 %), medtem ko so se zaradi nižje referenčne cene zemeljskega plina v letu 2020 za SPTE naprave na fosilna goriva zmanjšala za 4,7 mio EUR (- 17 %). Glede na strukturo izplačil so v letu 2020 prevladovale sončne elektrarne z 52 % deležem, sledijo SPTE naprave na fosilna goriva z 18 %, elektrarne na biomaso s 17 %, bioplinske elektrarne z 9 % in hidroelektrarne s 4 % deležem vseh izplačanih podpor.

Vir: Borzen

]]>
Statistika
news-4524Wed, 07 Apr 2021 11:30:00 +0200Odgovori na pogosto zastavljena vprašanja v okviru javne obravnave Nacionalne strategije za izstop iz premoga/nc/novica/n/odgovori-na-pogosto-zastavljena-vprasanja-v-okviru-javne-obravnave-nacionalne-strategije-z-4524/Ministrstvo za infrastrukturo obvešča zainteresirano javnost, da se 15. aprila 2021 zaključi javna razgrnitev in javna obravnava dopolnjenega osnutka Nacionalne strategije za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda in dopolnjenega okoljskega poročila. V okviru posvetovalnega procesa so objavljeni odgovori na pogosto zastavljena vprašanja.Ministrstvo za infrastrukturo je 15. marca 2021 začelo z javno razgrnitvijo in javno obravnavo dopolnjenega osnutka Nacionalne strategije za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda (Strategija) in dopolnjenega okoljskega poročila.

Dopolnjeno okoljsko poročilo ugotavlja, da bi v Savinjsko-Šaleški (SAŠA) regiji imel najmanjši negativni vpliv na okolje, naravo, zdravje ljudi in kulturno dediščino ambiciozni scenarij (izstop iz premoga najkasneje leta 2033). Dodatne simulacije so pokazale, da bo, upoštevajoč višji cilj zmanjšanja emisij TGP na ravni Unije (-55 %), obratovanje TEŠ s srednjo letno dopustno mejno količino TGP izčrpalo obdobno (2021-2050) dopustno mejno količino TGP sredi leta 2035. Po tem letu so zaradi bistvenih negativnih učinkov potrebni omilitveni ukrepi. V regiji Zasavje razlike v vplivih posameznih scenarijev niso tako izrazite in enoznačne.

Pri posodobitvi osnutka Strategije je bila poleg ugotovitev okoljskega poročila upoštevana tudi odločitev Medresorske delovne skupine Vlade Republike Slovenije za prestrukturiranje premogovnih regij, v kateri sodelujejo predstavniki MZI, MOP, MF, MGRT, SVRK in MDDSZ. Ta je konec februarja 2021 sprejela odločitev, da se za namen javne obravnave za SAŠA regijo predlaga scenarij izstopa iz premoga najkasneje v letu 2033, ki je za okolje, naravo in zdravje ljudi najbolj pozitiven. Za regijo Zasavje pa se za namen javne obravnave predlaga t.i. Harmonični scenarij, ki predstavlja ravnotežje in omogoča izboljšanje kakovosti življenja v regiji ter hkrati spodbuja podjetništvo in potencial lokalnih podjetij.  

Ministrstvo za infrastrukturo je za namen javne razgrnitve objavilo tudi Odgovore na pogosto zastavljena vprašanja.

Javna razgrnitev in obravnava potekata do vključno 15. aprila 2021. Zainteresirano strokovno in splošno javnost vljudno vabimo k predložitvi pripomb in mnenj!

Vse informacije in dokumenti so dostopni na spletni platformi Nacionalna strategija za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda.

Vir: MZI

]]>
Opuščanje rabe premoga
news-4523Wed, 07 Apr 2021 10:43:00 +0200Javna obravnava Uredbe o rudarski pravici za izkoriščanje tehničnega kamna – apnenec v občini Šmarje pri Jelšah/nc/novica/n/javna-obravnava-uredbe-o-rudarski-pravici-za-izkoriscanje-tehnicnega-kamna-apnenec-v-obc-4523/Ministrstvo za infrastrukturo je na podlagi prvega odstavka 35. člena Zakona o rudarstvu (Ur. l. RS, št. 14/14 – uradno prečiščeno besedilo in 61/17 – GZ) objavilo predlog uredbe za javno objavo. Predlagana uredba je koncesijski akt, ki določa pogoje za podelitev in izvajanje rudarske pravice za izkoriščanje tehničnega kamna – apnenec v pridobivalnem prostoru Pijovci 2 v občini Šmarje pri Jelšah. Zainteresirana javnost lahko svoje pripombe pošlje do vključno 20. 4. 2021.Pravna oseba GRAMOZ-AP, d.o.o., Dvor 6A, 3240 Šmarje pri Jelšah, je na Ministrstvo za infrastrukturo podala vlogo za pridobitev rudarske pravice za izkoriščanje mineralne surovine tehnični kamen – apnenec v pridobivalnem prostoru Pijovci 2 v občini Šmarje pri Jelšah.

Ministrstvo za infrastrukturo je v postopku priprave predloga uredbe (rudarskega koncesijskega akta) ugotovilo, da:

  • vlagatelj izpolnjuje pogoje za nosilca rudarske pravice za izkoriščanje;
  • za predlagani pridobivalni prostor še ni podeljena rudarska pravica za izkoriščanje iste mineralne surovine;
  • vlagatelj izpolnjuje pogoj lastništva zemljišča, ki ga opredeljuje pridobivalni prostor, saj ima od lastnika, v pisni obliki in overjeno, dano pravico izvajati rudarska dela;
  • je predlagani pridobivalni prostor in njegova raba v skladu z dokumenti urejanja prostora;
  • predlagani pridobivalni prostor izpolnjuje pogoje iz Državne rudarske strategije - Gospodarjenje z mineralnimi surovinami.

Predmet rudarske pravice je izkoriščanje mineralne surovine tehnični kamen – apnenec v količini 491.670 kubičnih metrov v raščenem stanju. Pridobivalni prostor Pijovci 2 je nov pridobivalni prostor površinskega kopa s skupno površino 4,6384 hektarja s površinskim izkoriščanjem mineralne surovine v etažah z razstreljevanjem, ki obsega predčasno opuščena pridobivalna prostora Pijovci in Pijovci. Pridobivalni prostor sega v najglobljem delu do nadmorske višine +303 metrov.

Skladno z drugim odstavkom 34. člena Zakona o rudarstvu (ZRud-1) se koncesija za izkoriščanje mineralne surovine podeli brez javnega razpisa na podlagi prej izdanega rudarskega koncesijskega akta za določeni pridobivalni prostor pravni ali fizični osebi, ki izpolnjuje katerega od taksativno naštetih pogojev. V konkretnem primeru pravna oseba izpolnjuje pogoje iz 2. točke drugega odstavka 34. člena ZRud 1, in sicer je lastnik zemljišča, ki ga opredeljuje pridobivalni prostor, namenjen za površinsko izkoriščanje nekovinskih mineralnih surovin ali ima za takšno zemljišče od lastnika, v pisni obliki in overjeno, dano pravico izvajati rudarska dela.

Koncesija za izkoriščanje mineralne surovine se podeli za obdobje 18 let. Nosilec rudarske pravice za izkoriščanje bo postal zavezanec za plačevanje rudarske koncesnine, ki je za celotno obdobje trajanja koncesije ocenjena v skupni višini 319.100 EUR.

Po objavi uredbe (rudarskega koncesijskega akta) v Uradnem listu Republike Slovenije bo Ministrstvo za infrastrukturo pravni osebi izdalo odločbo o izbiri nosilca rudarske pravice za izkoriščanje v skladu s 43. členom ZRud-1.

Zainteresirana javnost lahko morebitne pripombe na predlog uredbe v času javne obravnave pošlje na predpisanem obrazcu na e-naslov: gp.mzi@gov.si najkasneje do 20. 4. 2021. Javnost lahko spremlja postopek sprejemanja predpisov tudi preko enotne vstopne točke za sodelovanje javnosti E-demokracija.

Podrobnosti

Vir: MZI

]]>
Predpisi SLO
news-4525Wed, 07 Apr 2021 09:08:00 +0200Nove nepovratne spodbude socialno šibkim občanom za reševanje energetske revščine/nc/novica/n/nove-nepovratne-spodbude-socialno-sibkim-obcanom-za-resevanje-energetske-revscine-4525/Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad je objavil dva nova javna poziva za reševanje energetske revščine in sicer za dodeljevanje spodbud socialno šibkim občanom za investicije v energetsko obnovo njihovih stavb ter za zamenjavo starih kurilnih naprav z novimi kurilnimi napravami na lesno biomaso.Z javnim pozivom 2-ZERO500, ki se financira iz sredstev Kohezijskega sklada in se bo izvajal do leta 2023, je gospodinjstvom z nizkimi prihodki kot prejemnikom socialne pomoči ali varstvenega dodatka na voljo 3,85 milijona EUR nepovratnih finančnih spodbud za investicije v naslednje ukrepe večje energetske učinkovitosti starejših eno- ali dvostanovanjskih stavb, zgrajenih pred 1. 1. 2003:

  • toplotna izolacija strehe ali stropa proti neogrevanemu prostoru;
  • toplotno izolacijo fasade;
  • vgradnja energijsko učinkovitih oken in/ali vhodnih vrat;
  • zamenjava sistema priprave tople vode z grelnikom vode s sprejemniki sončne energije;
  • zamenjava neučinkovitega sistema priprave tople vode z grelnikom vode s toplotno črpalko;
  • vgradnja lokalnega prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka.

Višina spodbude znaša 100 % upravičenih stroškov investicije, vendar ne več kot 9.620 EUR z DDV za izvedbo enega ali kombinacijo izbranih ukrepov oz. 15.000 EUR z DDV, če se spodbuda dodeli izključno za izvedbo ukrepa toplotna izolacija strehe ali stropa proti neogrevanemu prostoru skupaj z menjavo strešne kritine.

Prejemnikom spodbude se bodo izboljšale življenjske razmere, saj jim bodo energetske prenove prinesle dejanske prihranke pri stroških za energijo; zmanjšala se bo poraba energentov in električne energije, ki za gospodinjstva z nizkimi prihodki predstavlja velik odstotek vseh življenjskih stroškov. Izboljšave bivanjskih pogojev (vlaga, plesen) pa bodo prinesle pozitivne učinke na zdravstveno in psihično stanje članov gospodinjstva. Občanom so za nasvete in podrobnješe informacije glede možnosti prijave na voljo energetski svetovalci energetsko svetovalne mreže ENSVET, ki so vključeni v izvjajanje programa. Več informacij je na voljo na spletni strani Programa ZERO500.

Za socialno šibke občane je na voljo tudi nov javni poziv 86SUB-SOCOB21 za nepovratne finančne spodbude za zamenjavo starih kurilnih naprav z novimi kurilnimi napravami na lesno biomaso v stanovanjskih stavbah. Namen poziva je zmanjšati prekomerno onesnaženost zraka z delci PM10 in s tem izboljšati kakovost zunanjega zraka ter povečati rabo obnovljivih virov energije in energijsko učinkovitost v stanovanjskih stavbah. V okviru poziva se dodeljuje nepovratna spodbuda v višini 100 % upravičenih stroškov investicije za:

  • novo kurilno napravo na lesno biomaso, ki zagotavlja toploto centralnemu sistemu ogrevanja (kotel na lesno biomaso), ali
  • novo enosobno kurilno napravo na lesno biomaso, namenjeno zlasti ogrevanju prostora, v katerega je postavljena, vključno s štedilniki s posredno ogrevano pečico ali brez nje;

Poziv prinaša višjo spodbudo pri enosobnih kurilnih napravah, saj se spodbuda dodeli v višini 4.000 EUR za peletne kamine z vodnim toplotnim prenosnikom in po novem tudi za vse druge enosobne kurilne naprave na lesno biomaso z vodnim toplotnim prenosnikom, ki bodo priklopljene na centralno ogrevanje. Upravičene osebe za prijavo prejemniki denarne socialne pomoči in lastniki oz. skupaj z enim oz. več družinskimi člani, ki so upoštevani pri ugotavljanju materialnega stanja upravičene osebe v odločbi Centra za socilano delo solastniki stavbe, kjer se bo investicija izvedla.

Vir: Eko sklad

]]>
Javne objave
news-4522Tue, 30 Mar 2021 11:31:00 +0200Poročanje SODO-k v letu 2021/nc/novica/n/porocanje-sodo-k-v-letu-2021-4522/Ministrstvo za infrastrukturo (MZI) je aktiviralo obrazec SODO-k 21 za e-poročanje podatkov preko spletnega portala EPOS v letu 2021. Poročila za prve tri mesece 2021 se posredujejo do 30. 4. 2021. Morebitne korekcije mesečnih poročil za leto 2020 se uredijo do konca meseca marca 2021.Poročanje za leto 2021

Direktorat za energijo na Ministrstvu za infrastrukturo je po usklajevanju z regulatorjm trga in GIS DSO pripravil obrazec SODO-k za e-poročanje podatkov realizacije prevzema in fakturirane oddaje električne energije v/iz distribucijskega omrežja, interna omrežja in samooskrbe preko spletnega portala EPOS za leto 2021 (obrazec z oznako SODO-k 21).

Obrazec za leto 2021 je na strani prevzema električne energije usklajen s shemami za priključevanje uporabnikov sistema po novih Sistemskih obratovalnih navodilih za distribucijski sistem električne energije (SONDSEE), ki so se začela uporabljati z marcem 2021, in sicer se evidentirajo naslednje količine (enota kWh):

  • Prevzem v distribucijsko omrežje po shemi PS.1 - količine predane v distribucijsko omrežje za merilna mesta priključena po shemi PS.1B in PS.1C = WP2-
  • Prevzem v distribucijsko omrežje po shemi PS.2  - količine predane v distribucijsko omrežje za merilna mesta priključena po shemi PS.2 = WP3-
  • Energija v internih omrežjih po shemi PS.2 - količine neto proizvodene el. energija proizvodnih naprav v internih omrežjih proizvodnih naprav, hranilnikih, polnilnih mestih za EV, za merilna mesta priključena po shemi PS.2 = WP2-
  • Prevzem v distribucijsko omrežje po shemi PS.3A  - predane količine viškov v distr.omrežje kot pozitivna razlika med prevzeto in oddano el. energijo ob koncu obračunskega obdobja (letni obračun) in v primeru obračuna zaradi sprememb na merilnem mestu. Za merilna mesta iz proizvodnih naprav priključenih po shemi PS.3A (individualna samooskrba) = WP2- - WP2+
  • Prevzem v distribucijsko omrežje po shemi PS.3B - predane količine viškov v distr.omrežje kot pozitivna razlika med prevzeto in oddano el. energijo ob koncu obračunskega obdobja (letni obračun) in v primeru obračuna zaradi sprememb na merilnem mestu. Za merilna mesta iz proizvodnih naprav priključena po shemi PS.3B (skupnostna samooskrba) = WP2- - WP2+

Na strani prevzema sta dodani dve novi postavki v vrstici pod točko 3 (energija iz hranilnikov el. energije) in pod točko 4 (energija iz polnilnih mest za el. vozila), kjer se vnašajo količine po shemi PS.1B, kadar naprave delujejo v režimu praznjenja naprave (vloga proizvajalca el. energije). Poročevalci za polnilna mesta za el. vozila posredujejo seznam vseh merilnih mest za stanje na dan 1. 3. 2021, ki bodo predmet evidentiranja v poročanju v formatu XLSX na mzi.epos@gov.si do 10. 5. 2021.

Na strani oddaje električne energije je osvežen seznam dobaviteljev in trgovcev (postavka 8). Dodatno je v prikazu po napetostnih nivojih (postavka 9) za "Odjem na NN 1-35 kV" in "Ostali odjem na 0,4 kV" razdelitev izpolnjevanja po hranilnikih, polnilnih mestih za EV (oboje količine po shemi PS.1B) in ostalih porabnikih (odjem končnih odjemalcev). Sistem preverja enakost vnešenih podatkov agregata prikaza po napetostnih nivojih (postavka 9) z agregatom prikaza obračuna po dobaviteljih in trgovcem (postavka 8).

Obrazec SODO-k 21 je aktiviran preko portala za e-poročanje EPOS. Za možnost oddaje mesečnega poročila preko opcije uvoza v XML formatu, poročevalci snamejo XSD shemo iz portala EPOS po izvedbi "uvoz" iz seznama "Poročanje podatkov - bližajoči roki za oddajo poročil" in aktivacije ukaza "prenesi shemo". Podrobnosti so opisane v Navodilih za uporabo portala EPOS-G2 (str. 14). Izgled obrazca za lažjo predstavo (prenesi).


Zaključitev poročil za leto 2020

Vsa mesečna poročila za leto 2020 (obrazec SODO-k 18) so trenutno še aktivna za možnost popravkov in morebitne korekcije. Poročevalske enote pozivamo, da preverijo vse mesečne poročane podatke za leto 2020 in jih po potrebi popravijo preko portala EPOS najkasneje do 31. 3. 2021. Popravki se opravijo preko portala EPOS preko seznama "Arhiv poročanih podatkov - zadnja oddana poročila" preko ukaza "Ogled" in "Uredi", kjer se pojavi tabela s podatki. Priporočamo tudi vnos komentarja/opombe pod tabelo z navedbo, katera postavka je bila spremenjena. Za možnost ponovne oddaje preko opcije uvoza XML zahtevajte zavrnitev poročila s strani skrbnika na MZI. Po tem datumu bodo podatki uporabljeni za potrebe izdelave elektroenergetske bilance RS s strani ministrstva, pristojnega za energijo (MZI) in regulatorja trga (Agencije za energijo). Izredno enkratno odpiranje poročil za 2020 bo mogoče po zahtevi poročevalske enote zaradi uskladitve podatkov z bilančnim obračunom še v mesecu aprilu 2021.


Skrbnik podatkov

Za morebitne dodatne informacije o vsebini podatkov za poročanje se obrnite na skrbnika podatkov na MZI, Direktorat za energijo (gregor.plavcak@gov.si).


Tehnična pomoč

Za uporabo sistema so na voljo Navodila za uporabo portala EPOS-G2, v katerih je podrobneje opisan postopek oddajanja poročil. V primeru sprememb odgovornih oseb za poročanje ali zamenjavi digitalnih potrdil odgovornih oseb, ki izvajajo poročanje, nove informacije javite administratorju sistema (mzi.epos(at)gov.si).


Rok za oddajo poročil  

Rok za oddajo mesečnih poročil je vsak konec meseca za podatke posameznega preteklega meseca. Zaradi kasnejše aktivacije poročanja je rok za oddajo januarskega, februarskega in marčevskega poročila 30. 4. 2021.


MZI - Portal EPOS administracija

]]>
E-poročanje
news-4521Thu, 25 Mar 2021 10:35:00 +0100Izdan Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev podzemnih elektroenergetskih vodov izmenične nazivne napetosti nad 1 kV do 400 kV/nc/novica/n/izdan-pravilnik-o-tehnicnih-pogojih-za-graditev-podzemnih-elektroenergetskih-vodov-izmenic-4521/Na podlagi tretjega odstavka 32. člena Energetskega zakona (Ur. l. RS, št. 60/19 – uradno prečiščeno besedilo, 65/20 in 158/20 – ZURE) je ministrstvo za infrastrukturo izdalo pravilnik, ki določa tehnične pogoje za varno in ekonomično graditev ter varno, zanesljivo in nemoteno obratovanje, vzdrževanje in uporabo podzemnih elektroenergetskih vodov izmenične nazivne napetosti nad 1 kV do 400 kV. Določbe pravilnika se uporabljajo tudi pri vzdrževalnih delih v javno korist na področju objektov, naprav in omrežij za prenos in distribucijo električne energije.Namen podzakonskega akta je zagotoviti kvalitetno graditev podzemnih visokonapetostnih vodov, ne glede na njihovo lastništvo. Opredeljene so minimalne zahteve za zagotavljanje ustrezne kvalitete, varnosti in zanesljivosti obratovanja elektroenergetskega sistema Slovenije. Skladno z razvojem tehnike in tehnologije pravilnik omogoča graditev na podlagi zadnjih spoznanj, sodobnih rešitev in standardov, ki se uvajajo kot obvezni za uporabo.

Pravilnik določa ključna načela graditve podzemnih elektroenergetskih vodov visoke napetosti. Upoštevano je načelo varnosti in zanesljivosti. Besedilo pravilnika se naslanja na standarde in dobre prakse, upoštevajoč veljavne zakone in podzakonske akte. Upoštevane so zahteve varnosti, učinkovitosti in predpisane kakovosti električne energije. Posebej pomembna je določitev zahtev za varno križanje, približevanje in vzporedni poteki z drugimi infrastrukturnimi objekti, komunalnimi vodi in napeljavami.

Približevanje in križanje podzemnih elektroenergetskih vodov z drugimi infrastrukturnimi vodi, objekti, stavbami in inštalacijami določa Priloga 1 pravilnika.

Pravilnik je objavljen v Uradnem listu RS, št. 42/2021, začne pa veljati 1. oktobra 2021.

Podrobnosti

Vir: MZI

]]>
Predpisi SLO
news-4520Wed, 24 Mar 2021 11:48:00 +0100Usposabljanje glede širše energijske in protipotresne prenove stavb/nc/novica/n/usposabljanje-glede-sirse-energijske-in-protipotresne-prenove-stavb-4520/Gradbeni inštitut ZRMK v okviru integralnega projekta LIFE IP CARE4CLIMATE organizira tridnevno spletno usposabljanje ključnih deležnikov v procesu prenove stavbnega fonda s ciljem pospešiti celovito energijsko prenovo stavb ob upoštevanju drugih pomembnih vidikov. Usposabljanje bo potekalo med 24. in 26. 3. 2021. Obvezna je predhodna prijava.Usposabljanje, ki je namenjeno predstavnikom lokalnih skupnosti in širši strokovni javnosti, naslavlja izzive širše prenove stavb. Danes je poudarek predvsem na energijski prenovi, saj je ta zaradi mednarodnih podnebno energetskih zavez najbolj izpostavljena in tudi finančno podprta. Posledično se v praksi izvajajo le določeni ukrepi, prenova je neusklajena, nekatere bistvene zahteve ostajajo prezrte. V skupnem interesu je, da so stavbe v svoji celotni življenjski dobi tudi varne, učinkovite, uporabne in kakovostne. Gradbeni zakon določa te bistvene zahteve: mehanska odpornost in stabilnost, varnost pred požarom, higienska in zdravstvena zaščita ter zaščita okolja, varnost pri uporabi, zaščita pred hrupom, varčevanje z energijo in ohranjanje toplote, univerzalna graditev in raba objektov ter kot osmo še trajnostno rabo naravnih virov.

Statična nosilnost in potresna odpornost sta gotovo med prvimi lastnostmi, na katere je treba opozoriti pri načrtovani prenovi. Kje so ovire, da utrditvi stavb in povečanju potresne odpornosti posvečamo premalo pozornosti?

Udeleženci se bodo seznanili z aktualno zakonodajo, politiko in strategijami ter z novostmi in izzivi na področju širše prenove stavb. Spoznali bodo usmeritve za prenovo, kjer se prioritete določajo na podlagi dobrega gospodarjenja s stavbami in stroškovne učinkovitosti ter z zadostitvijo vseh bistvenih zahtev za gradbene objekte, vključno z načeli varovanja kulturne dediščine. Pridobili bodo znanje o pomanjkljivosti stavb, problemih zaradi dotrajanosti, propadanja, nepravilnih detajlov izvedbe, pod-dimenzioniranosti stavb ter na drugi strani o dobri praksi širše prenove stavb, sistemskih rešitvah, sprožilcih in spodbujevalcih prenove pri nas in v sosednjih državah.

Udeleženci bodo imeli preko spletne učilnice dostop do gradiva in dodatnih informacij o tematskih področjih usposabljanja, virtualnega druženja ter vabil na vsakoletna tematska srečanja. Po zaključku usposabljanja je predvideno prostovoljno individualno preverjanje znanja preko spletne učilnice. Udeleženci bodo prejeli dokazilo o uspešno zaključenem usposabljanju, ki ga lahko vključijo v svoj portfelj znanj in veščin pridobljenih v neformalnem izobraževanju.

Usposabljanje z oznako U6-2 obsega 21 šolskih ur in poteka po programu:

  • 1. dan – sreda, 24. marec 2021 med 9:00 in 15:30
  • 2. dan – četrtek, 25. marec 2021 med 9:00 in 15:30
  • 3. dan – petek, 26. marec 2021 med 9:00 in 14:00

Projekt LIFE IP CARE4CLIMATE je integralni projekt, sofinanciran s sredstvi evropskega programa LIFE, Sklada za podnebne spremembe in partnerjev v projektu. 

Udeležba na usposabljanju je brezplačna. Zaradi lažje organizacije, izvedbe dogodka, dostopa do učnega gradiva in izpita je potrena predhodna prijava preko spletne prijavnice najkasneje do ponedeljka, 22. marca 2021 do 15. ure.

Podrobnejše informacije

Vir: ZRMK

]]>
Napovednik dogodkov
news-4518Mon, 15 Mar 2021 11:30:30 +0100Javna obravnava osnutka Nacionalne strategije za izstop iz premoga ter dopolnjenega okoljskega poročila/nc/novica/n/javna-obravnava-osnutka-nacionalne-strategije-za-izstop-iz-premoga-ter-dopolnjenega-okoljs-4518/Ministrstvo za infrastrukturo začenja z javno razgrnitvijo in javno obravnavo osnutka Nacionalne strategije za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda (Strategija) in dopolnjenega okoljskega poročila. Za Savinjsko-Šaleško regijo je predlagan najbolj ambiciozen scenarij izstopa iz premoga (najkasneje leta 2033). Za regijo Zasavje je predlagan Harmoničen scenarij, ki predvideva uravnotežena vlaganja v človeške vire in podjetništvo. Javna razgrnitev in javna obravnava bo potekala od 15. 3. do 15. 4. 2021.Po prejemu Mnenja Ministrstva za okolje in prostor (MOP) o ustreznosti dopolnjenega okoljskega poročila in o sprejemljivosti vplivov izvedbe Strategije na okolje je bil pripravljen posodobljen osnutek Strategije. Dopolnjeno okoljsko poročilo namreč ugotavlja, da bi imel v SAŠA regiji najmanjši negativni vpliv na okolje, naravo, zdravje ljudi in kulturno dediščino ambiciozni scenarij (izstop iz premoga najkasneje leta 2033). Dodatne simulacije so tudi pokazale, da bo, upoštevajoč višji cilj zmanjšanja emisij TGP na ravni Unije (-55 %), obratovanje TEŠ s srednjo letno dopustno mejno količino TGP izčrpalo obdobno (2021-2050) dopustno mejno količino TGP sredi leta 2035. Po tem letu so zaradi bistvenih negativnih učinkov potrebni omilitveni ukrepi. V regiji Zasavje razlike v vplivih posameznih scenarijev niso tako izrazite in enoznačne.

Pri posodobitvi osnutka Strategije je bila poleg ugotovitev okoljskega poročila upoštevana tudi odločitev Medresorske delovne skupine Vlade Republike Slovenije za prestrukturiranje premogovnih regij, v kateri sodelujejo predstavniki MZI, MOP, MF, MGRT, SVRK in MDDSZ. Ta je konec februarja sprejela odločitev, da se za namen javne obravnave za SAŠA regijo predlaga scenarij izstopa iz premoga najkasneje v letu 2033, ki je za okolje, naravo in zdravje ljudi najbolj pozitiven. Za regijo Zasavje pa se za namen javne obravnave predlaga t.i. Harmonični scenarij, ki predstavlja ravnotežje in omogoča izboljšanje kakovosti življenja v regiji ter hkrati spodbuja podjetništvo in potencial lokalnih podjetij.  

Javna razgrnitev in javna obravnava potekata v skladu s 43. členom ZVO z namenom, da se javnosti omogoči seznaniti se z osnutkom Strategije in dopolnjenim okoljskim poročilom ter nanju podati pripombe in mnenja.

Razgrinjajo se:

Javna razgrnitev in obravnava poteka od 15. marca do vključno 15. aprila 2021. Vaše pripombe in mnenja, prosimo, pošljite na gp.mzi@gov.si prek spodnjega obrazca. Vse pripombe in mnenja bodo objavljena.

Spremni dokumenti, ki so namenjeni obrazložitvi, kako je bil dopolnjen predlog Strategije, ki se javno razgrinja, ter prvotni osnutek Strategije, oktober 2020, ki je bil predložen v celovito presojo vplivov na okolje, so poleg ostalih informacij na voljo na spletni podstrani »Javna razgrnitev in javna obravnava«.  Zainteresirano strokovno in splošno javnost vljudno vabimo k predložitvi pripomb in mnenj!

Naslednji koraki
Po koncu javne razgrnitve in javne obravnave bo MZI pregledal vse prejete pripombe in mnenja, jih v čim večji meri upošteval pri posodobitvi osnutka Strategije in okoljskega poročila ter ju poslal v potrditev MOP, skladno s 46. členom ZVO. Po potrditvi sprejemljivosti s strani MOP bo Strategija predložena v sprejem Vladi Republike Slovenije s ciljem, da se sprejme pred začetkom predsedovanja Slovenije Svetu EU.

Vse informacije glede priprave Strategije in njene CPVO ter vsi dokumenti so dostopni na spletni platformi Nacionalna strategija za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda.

Vir: MZI

]]>
Opuščanje rabe premoga
news-4519Mon, 15 Mar 2021 09:16:00 +0100Poročilo o delovanju NEK za februar 2021/nc/novica/n/porocilo-o-delovanju-nek-za-februar-2021-4519/NEK je februarja 2021 proizvedla 491.037 MWh bruto električne energije na izhodu generatorja oziroma oddala v elektroenergetsko omrežje 467.199 MWh električne energije. V tem mesecu je bila proizvodnja za 1,6 % večja od načrtovane (460.000 MWh).Faktor razpoložljivosti je v februarju 2021 bil 100-odstoten. Elektrarna je obratovala znotraj omejitev tehničnih specifikacij. Vsi varnostni sistemi so bili zmožni delovati. Reka Sava se je zaradi delovanja NEK v februarju 2021 segrevala povprečno za 1,1 ºC in največ za 1,8 ºC od dovoljenih 3 ºC.

Največja skupna dopustna letna radioaktivnost tritija v tekočinskih izpustih je 45 TBq. Od tega je delež tritija februarja 2021 znašal 9,63 % letne omejitve, njegov skupni delež do konca febuarja 2021 pa 19,2 % letne omejitve. Za ostale radionuklide, katerih dopustna letna radioaktivnost je 100 GBq, je njihov delež v februarju 2021 znašal 0,0008 % letne omejitve, v prvih dveh mesecih 2021 pa 0,0016 % letne omejitve.

Celoten vpliv na prebivalstvo zaradi izpustov radioaktivnih snovi je omejen z dozo 50 μSv na razdalji 500 metrov od reaktorja. Ocenjen vpliv je v februarju 2021 znašal 0,21 % letne omejitve, skupni do konca februarja 2021 pa 0,36 % letne omejitve.

V februarju 2021 je bilo uskladiščenih 6,2 m³ nizko in srednje radioaktivnih odpadkov.

Vir: NEK

]]>
Energetska infrastruktura
news-4515Fri, 12 Mar 2021 16:09:00 +0100Objavljen javni razpis za sofinanciranje gradnje novih manjših proizvodnih naprav za izrabo vetrne energije/nc/novica/n/objavljen-javni-razpis-za-sofinanciranje-gradnje-novih-manjsih-proizvodnih-naprav-za-izrab-4515/Ministrstvo za infrastrukturo je v Uradnem listu RS št. 36/2021 objavilo javni razpis za sofinanciranje operacij gradnje novih manjših proizvodnih naprav za izrabo vetrne energije (oznaka: JR VE OVE 2021). Upravičenci za prijavo na razpis so gospodarske družbe in samostojni podjetniki posamezniki po Zakonu o gospodarskih družbah in zadruge po Zakonu o zadrugah. Razpisana sredstva v višini 4 milijone EUR so na voljo za koriščenje v letih 2021, 2022 in 2023.Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev za sofinanciranje operacij gradnje novih manjših naprav za proizvodnjo električne energije iz vetrne energije. Finančne spodbude, ki se dodeljujejo kot državne pomoči, so namenjene gradnji novih manjših naprav za proizvodnjo električne energije iz vetrne energije, in sicer moči posamezne naprave večje od 50 kW do 10 MW, pri čemer v primeru istočasne prijave večih naprav skupna moč vseh lahko znaša do 10 MW.

Upravičeni stroški do sofinanciranja so:

  • stroški zunanjih dobaviteljev in izvajalcev, povezani z izgradnjo elektroenergetskega postroja,
  • nakup opreme, ki je neposredno povezana s pridobivanjem električne energije iz vetrne energije,
  • stroški storitev strokovnega nadzora gradnje v vrednosti 3 % od upravičenih stroškov operacije.

Skupna višina finančne spodbude za izvedbo posameznega projekta znaša največ 30 % vrednosti upravičenih stroškov operacije.

Skupna razpoložljiva višina nepovratnih sredstev za sofinanciranje operacij po tem javnem razpisu znaša 4 milijone EUR, od tega:

  • 1 milijon EUR za proizvodne naprave za izrabo vetrne energije do moči 1 MW,
  • 3 milijone EUR za proizvodne naprave za izrabo vetrne energije od vključno 1 MW do 10 MW moči.

Vloge za prvo odpiranje morajo biti oddane najkasneje do 30. 4. 2021, sicer bodo odprte ob naslednjem odpiranju vlog. Drugi in hkrati zadnji rok za oddajo vlog je 24. 9. 2021. Vloge, ki bodo prispele za drugo odpiranje, bodo obravnavane le v primeru, če razpisana sredstva ne bodo porabljena na prvem odpiranju.

Javni razpis, ki ga sofinancira Evropska unija iz Kohezijskega sklada, se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020, prednostne osi Trajnostna raba in proizvodnja energije ter pametna omrežja, prednostne naložbe Spodbujanje proizvodnje in distribucije energije, ki izvira iz obnovljivih virov.

Podrobnosti

Vir: MZI

]]>
Javne objave
news-4517Thu, 11 Mar 2021 15:52:40 +0100Sprejeta Dolgoročna strategija energetske prenove stavb do leta 2050/nc/novica/n/sprejeta-dolgorocna-strategija-energetske-prenove-stavb-do-leta-2050-4517/Vlada RS je na današnji 63. redni seji sprejela Dolgoročno strategijo energetske prenove stavb do leta 2050 (DSEPS 2050), ki opredeljuje pristope in politike k razogljičenju nacionalnega stavbnega fonda do leta 2050 ter ukrepe, ki podpirajo krovna cilja na področju stavb, zapisana v Celovitem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu Republike Slovenije.Dolgoročna strategija energetske prenove stavb do leta 2050 je urejena v 9. členu Zakona o učinkoviti rabi energije, kjer vlada na predlog Ministrstva za infrastrukturo sprejme Dolgoročno strategijo prenove nacionalnega fonda obstoječih javnih in zasebnih stanovanjskih in nestanovanjskih stavb v visoko energetsko učinkovit in razogljičen stavbni fond do leta 2050.  

Dolgoročna strategija energetske prenove stavb do leta 2050 (DSEPS 2050) opredeljuje in nadgrajuje obstoječe in dodaja nove ukrepe, s katerimi bodo doseženi cilji na področju stavb, ki so opredeljeni v Celovitem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu Republike Slovenije (NEPN). Strategija vsebuje okvirne cilje za leto 2050 in vmesna cilja za leti 2030 in 2040. Po vsebinah naslavlja vizijo, okvir, cilje, kazalnike, pregled stavbnega fonda po različnih sektorjih (stanovanjski, nestanovanjski, javni), ovire in priložnosti za prenovo javnih stavb, stroškovno učinkovite pristope prenove javnih stavb, politike in ukrepe ter financiranje izvedbe ukrepov.

Prenova stavb je dolgoročna naloga, ki bo v prihodnjih letih postopoma zajela celoten stavbni fond, hkrati pa ima velik vpliv na kakovost notranjega okolja. Več kot 75 % današnjih stavb bo predvidoma do leta 2050 še vedno v uporabi. Večja vlaganja v prenovo posamične stavbe lahko pričakujemo ob novih spoznanjih glede neustreznosti odpornosti stavb v povezavi z ogrožanjem človeških življenj, ob morebitnih poškodbah, kot so posledica staranja materiala ali nesreč (potres, poplava, plazovi, ipd.), pri pogojih normalnega scenarija pa okvirno šele vsakih 30 let (npr. zamenjava lastništva, sprememba namembnosti, zastarelost in iztrošenost).

Vizija, ki jo opredeljuje DSEPS 2050, je znatno izboljšanje energetske učinkovitosti in zmanjševanje emisij toplogrednih plinov pri povečevanju uporabe obnovljivih virov energije (OVE) v stavbah. Približevanje neto ničelnim emisijam v sektorju stavb do leta 2050 bo doseženo z ohranjanjem visoke stopnje energetskih prenov stavb in usmerjanemu načinu ogrevanja v tehnologije OVE in centraliziranim sistemom ogrevanja z OVE. Spodbujalo se bo prenove in novogradnje z doseganjem skoraj ničelnih emisij v življenjskih dobi, pri čemer bo potrebno upoštevati tudi druge vidike prenove (npr. potresna in požarna varnost, vidik kakovosti notranjega okolja). S tem se bodo bistveno zmanjšale tudi emisije drugih škodljivih snovi v zrak. Cilj strategije je tudi, da Slovenija postane prepoznavna na področju trajnostne gradnje in prenove stavb. DSEPS 2050 določa časovni načrt z ukrepi in na nacionalni ravni določenimi kazalniki za merjenje napredka, in sicer za doseganje dolgoročnega cilja zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v Evropski Uniji za 80–95 odstotkov do leta 2050 v primerjavi z letom 1990. Z izvajanjem teh ukrepov bo zagotovljen visoko energetsko učinkovit in razogljičen nacionalni stavbni fond.

Podrobnosti

Vir: MZI

]]>
Energetska prenova stavb
news-4516Thu, 11 Mar 2021 15:46:24 +0100Soglasje k naložbeni politiki Sklada NEK /nc/novica/n/soglasje-k-nalozbeni-politiki-sklada-nek-4516/Vlada RS je na današnji 63. redni seji dala soglaje k Naložbeni politiki Sklada za financiranje razgradnje NEK in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz NEK za leto 2021.Sklad NEK je pripravil Naložbeno politiko Sklada za financiranje razgradnje NEK in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz NEK za leto 2021, ki jo je upravni odbor Sklada NEK skladno z Zakonom o Skladu za financiranje razgradnje NEK in odlaganja radioaktivnih odpadkov iz NEK sprejel na svoji 35. korespondenčni seji, dne 19. 1. 2021 in jo posredoval Vladi Republike Slovenije v soglasje.

Pričakuje se, da se bo donosnost portfelja v letu 2021 gibala v območju med -2,3 odstotka in 2,7 odstotka. Sklad NEK bo izvajal aktivnosti, da bo dosegel donosnost 2,2 odstotka nad inflacijo Vrednost portfelja naložb s katerim sklad upravlja je okoli 210 mio evrov.

Sklad NEK si z aktivnim upravljanjem portfelja prizadeva ohranjati varnost naložb in obenem ustvariti donos preko pričakovane stopnje donosa po posameznih naložbenih razredih. Glede na dogajanja in razmere na finančnih trgih je pričakovati gibanje donosa portfelja v razponu od -2,3 do 2,7 odstotka. Glede na izkazano donosnost v obdobju od 1. januarja 2020 do 30. novembra 2020, ki znaša 1,39 odstotka, Sklad NEK tudi z dobrim upravljanjem ne bo dosegel 4 odstotke donosnosti.  Višina prispevka družbe GEN energija d. o. o., ki je bila določena s  sklepom vlade, se je oblikovala na  predpostavki, da bo notranja stopnja donosnosti med 3,9  in 4,0 odstotke.

Vir: MZI

]]>
Energetska infrastruktura
news-4511Mon, 08 Mar 2021 15:30:00 +0100Cene zemeljskega plina na maloprodajnem trgu za leto 2020/nc/novica/n/cene-zemeljskega-plina-na-maloprodajnem-trgu-za-leto-2020-4511/Objavljena je statistika reprezentativnih cen zemeljskega plina za gospodinjske in negospodinjske odjemalce na maloprodajnem trgu Slovenije za leto 2020. Maloprodajna cena za povprečnega gospodinjskega odjemalca je v letu 2020 znašala 57 EUR/MWh in se v obdobju enega leta ni povišala, za povprečnega negospodinjskega odjemalca pa je znašala 34 EUR/MWh, kar je 10 % manj kot leta 2019.Na nacionalnem nivoju so objavljeni uradni podatki strukture reprezentativnih cen zemeljskega plina za statistične skupine gospodinjskih in negospodinjskih odjemalcev na maloprodajnem trgu v Sloveniji za zadnje trimesečje (oktober - december) 2020 in celotno leto 2020.


Gospodinjski odjem

Maloprodajna cena za povprečnega gospodinjskega odjemalca na nacionalnem nivoju je v letu 2020 znašala 56,7 EUR/MWh, kar je enako kot je znašala povprečna cena v letu 2019.

Postavka cena zemeljskega plina, ki se določa prosto na trgu, je v letu 2020 za povprečnega gospodinjskega odjemalca znašala 25,4 EUR/MWh (brez DDV) in se je v obdobju enega znižala za 5 %. Omrežnina (za distribucijo in meritve) je v letu 2020 znašala 14,4 EUR/MWh (brez DDV) in se je v obdobju enega leta povišala v povprečju za 10 %. Zaračunane energetske in okoljske dajatve (prispevek OVE, prispevek URE, okoljska dajatev CO2) so v letu 2020 znašale 4,9 EUR/MWh (brez DDV) in se v obdobju enega leta niso spremenile. Trošarina je znašala 1,8 EUR/MWh (brez DDV) in se v letu 2020 prav tako ni povišala.

V letu 2020 je delež tržne postavke zemeljskega plina v strukturi maloprodajne cene povprečnega gospodinjskega odjemalca znašal 44,8 %, delež omrežnine 25,4 %, delež dajatev 8,7 %, delež trošarine 3,1 % in davek na dodano vrednost 18,0 % končne maloprodajne cene.

Podrobnejše informacije strukture maloprodajnih cen zemeljskega plina za gospodinjske odjemalce so na četrtletnem in letnem nivoju za vse statistične skupine odjema dostopne v časovnih vrstah:


Negospodinjski odjem

Maloprodajna cena za povprečnega negospodinjskega odjemalca na nacionalnem nivoju je v letu 2020 znašala 33,7 EUR/MWh in je bila za 10 % nižja kot leta 2019.

Cena zemeljskega plina, kot tržna kategorija v pristojnosti določanja dobaviteljev, je v letu 2020 za povprečnega negospodinjskega odjemalca znašala 19,3 EUR/MWh (brez DDV) in se je v obdobju enega leta znižala za 13 %. Omrežnina je v letu 2020 znašala 4,8 EUR/MWh (brez DDV) in se je v enoletnem obdobju znižala za 5 %. Povprečnemu negospodinjskemu odjemalcu so bile v letu 2020 zaračunane dajatve (prispevek OVE, prispevek URE, okoljska dajatev CO2) v skupni višini 2,7 EUR/MWh (brez DDV), kar je bilo na enaki ravni kot leta 2019. Zaračunana trošarina je v letu 2020 povprečnega negospodinjskega odjemalca obremenila v višini 0,8 EUR/MWh (brez DDV), kar je pomenilo 7 % manj kot leto prej.

V letu 2020 je delež tržne postavke cena zemeljskega plina za povprečnega negospodinjskega odjemalca znašal 69,8 %, delež omrežnine 17,5 %, delež dajatev 9,9 % in delež trošarine 2,8 % cene brez vključenega davka na dodano vrednost.

Podrobnejše informacije strukture maloprodajnih cen zemeljskega plina za negospodinjske odjemalce so na četrtletnem in letnem nivoju za vse statistične skupine odjema dostopne v časovnih vrstah:

Vir: MZI

]]>
Statistika
news-4510Fri, 05 Mar 2021 16:09:00 +0100Objavljen javni razpis za sofinanciranje daljinskega ogrevanja na obnovljive vire energije/nc/novica/n/objavljen-javni-razpis-za-sofinanciranje-daljinskega-ogrevanja-na-obnovljive-vire-energije-4510/Ministrstvo za infrastrukturo je v Uradnem listu RS št. 31/2021 objavilo javni razpis za sofinanciranje daljinskega ogrevanja na obnovljive vire energije. Upravičenci za prijavo na razpis so gospodarske družbe in samostojni podjetniki posamezniki po Zakonu o gospodarskih družbah in zadruge po Zakonu o zadrugah. Razpisana sredstva v višini 16 mio EUR so na voljo za koriščenje v letih 2021, 2022 in 2023.Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev za sofinanciranje operacij daljinskega ogrevanja na obnovljive vire energije (lesna biomasa in sončna energija), ki so zgrajeni v Republiki Sloveniji. Finančne spodbude, ki se dodeljujejo kot državne pomoči, so namenjene za naložbe v nove sisteme daljinskega ogrevanja na obnovljive vire energije (v nadaljevanju: DO OVE) in širitev sistemov DO OVE.

Predmet sofinanciranja so projekti daljinskega ogrevanja na obnovljive vire v naslednji vsebini:

  • izgradnja sistemov DO OVE s kotlovsko kapaciteto največ do 10 MW;
  • razširitev daljinskega omrežja pri obstoječem sistemu DO OVE z ali brez dograditve dodatnih kotlov na lesno biomaso;
  • v kolikor izraba solarne energije kot dodatnega vira prispeva k izboljšanju gospodarnosti celotnega sistema DO OVE, je lahko del operacije tudi solarni sistem za pripravo tople vode.

Skupna višina finančne spodbude za izvedbo posameznega projekta znaša največ 35 % vrednosti upravičenih stroškov investicije, če je prijavitelj veliko podjetje. Pri srednjih podjetjih se zgornja višina dodeljene finančne spodbude poveča za 10 odstotnih točk, pri malih in mikro podjetjih pa za 20 odstotnih točk. Sistemom, ki vsebujejo postrojenje za soproizvodnjo električne energije in toplote, iz katerih se dobavlja toploto v daljinsko omrežje, se višina državne pomoči lahko poveča za 10 odstotnih točk.

Vloge za prvo odpiranje morajo biti oddane najkasneje do 1. 4. 2021, sicer bodo odprte ob naslednjem odpiranju vlog. Naslednji rok za oddajo vlog je 3. 6. 2021, zadnji rok pa 2. 9. 2021.

Javni razpis, ki ga sofinancira Evropska unija iz Kohezijskega sklada, se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020, prednostne osi Trajnostna raba in proizvodnja energije ter pametna omrežja, prednostne naložbe Spodbujanje proizvodnje in distribucije energije, ki izvira iz obnovljivih virov.

Podrobnosti

Vir: MZI

]]>
Javne objave
news-4514Fri, 05 Mar 2021 15:05:00 +0100Izdana Uredba o dopolnitvi Uredbe o obnovljivih virih energije v prometu/nc/novica/n/izdana-uredba-o-dopolnitvi-uredbe-o-obnovljivih-virih-energije-v-prometu-4514/Vlada RS je na včerajšnji 61. redni seji izdala Uredbo o dopolnitvi Uredbe o obnovljivih virih energije v prometu. Uredba določa obveznost doseganja deleža OVE v prometu v letu 2021. Uredba je objavljena v Uradnem listu RS št. 31/2021.Energetski zakon v 380. členu določa, da morajo distributerji plinastih in tekočih goriv za promet dati v posameznem letu na trg biogoriva ali druge obnovljive vire energije za promet v predpisanem deležu, pri čemer Vlada z uredbo določi mehanizme in obveznosti za izpolnjevanje te zahteve.

Obveznost dajanja na trg biogoriv ali druge obnovljive vire energije za promet v predpisanem deležu ureja veljavna Uredba o obnovljivih virih energije v prometu, ki v 4. členu določa, da morajo distributerji goriv dosegati predpisan energijski delež obnovljivih virov energije v prometu v posamičnih letih 2017, 2018, 2019 ter 2020.  

Direktiva (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov  v 25. členu določa, da morajo države članice zagotoviti, da delež energije iz obnovljivih virov v okviru končne porabe energije v prometnem sektorju, do leta 2030 doseže vsaj 14 odstotkov.

Predmetna direktiva je v postopku prenosa v nacionalni pravni red. Ker bo prišlo v obdobju do sprejetja nove zakonodaje na področju obnovljivih virov energije, ki bo prenovila mehanizme za doseganje deležev obnovljivih virov energije v prometu, do pravne praznine, je nujno zagotoviti kontinuiteto obveznosti doseganja predpisanega energetskega deleža obnovljivih virov energije tudi po letu 2020 in posledično dodati v okvir  4. člena Uredbe o obnovljivih virih energije obveznost primešavanja v letu 2021.

Uredba določa obveznost doseganja skupnega energijskega deleža OVE v prometu v letu 2021 v višini najmanj 10 %.

Podrobnosti

Vir: MZI

]]>
Predpisi SLO