Postavka cena električne energije, kot tržna kategorija v pristojnosti določanja dobaviteljev, je v 1. trimesečju 2022 za povprečnega gospodinjskega odjemalca znašala 69,0 EUR/MWh (brez DDV) in se je v obdobju enega leta povišala za 11 %. Omrežnina za uporabo elektroenergetskega sistema, ki je regulativno določena za celotno področje države, je znašala 18,7 EUR/MWh (brez DDV) in se je v opazovanem obdobju enega leta znižala za 60 %. Omrežnina je bila v tem četrtletju toliko nižja na podlagi sprejetega interventnega Zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov (ZUOPVCE), ki je za vse odjemne skupine od februarja do aprila 2022 znižal tarifne postavke omrežnine na nič. Zaračunane dajatve za namene energetike (prispevek za podpore proizvodnji električne energije iz OVE in SPTE, prispevek za energetsko učinkovitost, prispevek za delovanje operaterja trga z električno energijo) so za povprečnega gospodinjskega odjemalca v 1. trimesečju 2022 znašale 5,4 EUR/MWh (brez DDV) in so se v obdobju enega leta zaradi ukrepa oprostitve plačevanja prispevka za podpore proizvodnji električne energije iz OVE in SPTE na podlagi ZUOPVCE znižale za 62 %. Trošarina je v 1. trimesečju 2022 znašala 2,09 EUR/MWh (brez DDV) in se je v obdobju enega leta na podlagi interventnega ukrepa znižanja trošarine, ki velja od februarja 2022, znižala za 31 %.

V 1. trimesečju 2022 je za povprečnega gospodinjskega odjemalca delež postavke energija v strukturi maloprodajne cene znašal 59,4 %, delež omrežnine 16,1 %, delež dajatev v energetiki 4,7 %, delež trošarine 1,8 % in davek na dodano vrednost 18,0 % končne maloprodajne cene.

Podrobnejši podatki strukture maloprodajne cene električne energije za gospodinjske odjemalce na četrtletnem nivoju so dostopne v statistični časovni vrsti:

• Gospodinjski odjem - skupine odjema po mednarodni statistiki

 
Negospodinjski odjem
Maloprodajna cena za povprečnega negospodinjskega odjemalca na nacionalnem nivoju je 1. trimesečju 2022 znašala 188,5 EUR/MWh in je bila za 45 % višja od maloprodajne cene v 4. trimesečju 2021. V obdobju enega leta se maloprodajna cena za povprečnega negospodinjskega porabnika povišala za 76 %.

Cena električne energije, ki se prosto oblikuje na trgu, je v 1. trimesečju 2022 za povprečnega negospodinjskega odjemalca znašala 135,8 EUR/MWh (brez DDV) in se je v obdobju enega leta povišala za faktor 2,5. Regulirana omrežnina za uporabo elektroenergetskega sistema, ki je znašala 7,6 EUR/MWh (brez DDV), se je v opazovanem obdobju enega leta zaradi ukrepa začasne oprostitve plačevanja omrežnine na podlagi ZUOPVCE znižala za 60 %. Dajatve za namene energetike so za povprečnega negospodinjskega odjemalca v 1. trimesečju 2022 znašale 9,4 EUR/MWh (brez DDV) in so se v obdobju enega leta v povprečju znižale za 11 %. Z ukrepom iz ZUOPVCE je bila odjemalcem na nizki napetosti brez merjenja moči (statistični skupini IA in IB) omogočena oprostitev plačevanja prispevka za podpore proizvodnji električne energije iz OVE in SPTE od februarja do aprila 2022. Povprečnemu negospodinjskemu odjemalcu je bila v 1. trimesečju 2022 zaračunana trošarina v višini 1,7 EUR/MWh (brez DDV), kar je 37 % manj kot leto pred tem, kar je posledica znižanih trošarin na električno energijo od februrja 2022.

V 1. trimesečju 2022 je delež postavke za dobavo energije znašal 87,9 %, delež omrežnine 4,9 %, delež dajatev v energetiki 6,2 %, delež trošarine pa 1,1 % cene brez vključenega DDV.

Podrobnejši podatki strukture maloprodajne cene električne energije za negospodinjske odjemalce na četrtletnem nivoju so dostopne v statistični časovni vrsti:

• Negospodinjski odjem - skupine odjema po mednarodni statistiki

Vir: MZI

• A – vgradnja solarnega ogrevalnega sistema v stavbi,
• B – vgradnja kurilne naprave na lesno biomaso za centralno ogrevanje stavbe,
• C – vgradnja toplotne črpalke za centralno ogrevanje stavbe,
• D – zamenjava toplotne postaje ali vgradnja toplotne postaje za priklop na sistem daljinskega ogrevanja eno ali dvostanovanjske stavbe,
• E – vgradnja energijsko učinkovitih lesenih oken v starejši stavbi,
• F – toplotna izolacija fasade starejše eno ali dvostanovanjske stavbe,
• G – toplotna izolacija ravne strehe, poševne strehe ali stropa proti neogrevanemu prostoru/podstrešju v starejši stavbi,
• H – toplotna izolacija tal na terenu ali tal nad neogrevanim prostorom/kletjo v starejši eno ali dvostanovanjski stavbi,
• I – vgradnja prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka v stavbi.

Glede na prejšnji poziv nov javni poziv ne podeljuje več spodbud za vgradnjo plinskega kondenzacijskega kotla za centralno ogrevanje.

Nov javni poziv prinaša nekaj novosti:

• spremembo pri oddaji vlog, saj bo vloga lahko oddana tudi po elektronski poti brez varnega elektronskega podpisa,
• spremembo pri vročanju: odločbe, sklepi, pozivi in drugi dokumenti, se vročajo z navadno vročitvijo; vročitev bo veljala za opravljeno 15. dan od dneva odpreme s strani Eko sklada.

Višina nepovratne spodbude za zamenjavo stare kurilne naprave s toplotno črpalko ali kurilno napravo na biomaso je do 40 % oziroma do 50 %, za ostale ukrepe pa do 20 % priznanih stroškov naložbe, v primeru izvedbe najmanj treh ukrepov hkrati pa je spodbuda višja in sicer do 30 % priznanih stroškov naložbe.

Od skupaj 26 mio EUR bo 16 mio EUR sredstev iz Sklada za podnebne spremembe namenjenih spodbujanju naložb v zamenjavo starih kurilnih naprav z novimi kurilnimi napravami na lesno biomaso ali s toplotnimi črpalkami na območju celotne Republike Slovenije, razen na tistih območjih Mestne občine Celje, ki ima sprejet Odlok o načrtu za kakovost zraka, in kjer je skladno z občinskim aktom ali lokalnim energetskim konceptom določen drug prednostni način ogrevanja.

Vir: Eko sklad

Reka Sava se je zaradi delovanja NEK v aprilu 2022 segrevala povprečno za 2,2 ºC in največ za 2,8 ºC od dovoljenih 3 ºC.

Največja skupna dopustna letna radioaktivnost tritija v tekočinskih izpustih je 45 TBq. Od tega je delež tritija aprila 2022 znašal 9,25 % letne omejitve, njegov skupni delež do konca aprila 2022 pa 14,4 % letne omejitve. Za ostale radionuklide, katerih dopustna letna radioaktivnost je 100 GBq, je njihov delež v aprilu 2022 znašal 0,00026 % letne omejitve, v prvih štirih mesecih 2022 pa 0,0031 % letne omejitve.

Celoten vpliv na prebivalstvo zaradi izpustov radioaktivnih snovi je omejen z dozo 50 μSv na razdalji 500 metrov od reaktorja. Ocenjen vpliv je v aprilu 2022 znašal 0,07 % letne omejitve, do konca aprila 2022 pa 0,34 % letne omejitve.

V aprilu 2022 je bilo uskladiščenih 6,7 m³ nizko in srednje radioaktivnih odpadkov.

Vir: NEK

Reformni elementi naslavljajo tri glavna področja. To so:

• povečanje učinkovitosti trga na strani ponudbe in povpraševanja z nadgradnjo tako imenovane tržnice električne energije iz obnovljivih virov energije,
• povečanje učinkovitosti spremljanja in evidentiranja izpustov s pomočjo tehnološke rešitve, pilotno uporabljene na registru sistema trgovanja s pravicami do emisij toplogrednih plinov na območju Evropske unije in
• povečanje snovne in energetske učinkovitosti v gradbeništvu z uporabo naprednih digitalnih tehnologij v primeru metode BIM (angleško Building Information Modelling, kar pomeni informacijsko modeliranje gradenj).

Poleg tega strateška izhodišča predvidevajo tudi institucionalizacijo inovativnega pristopa k obravnavi testnih in pilotnih rešitev, ki temeljijo na naprednih (digitalnih) tehnologijah in naprednih tehnologijah za proizvodnjo energije, v obliki testnega laboratorija oziroma regulatornega peskovnika. Z namenom poenotenja izraza in zagotavljanja večje razumljivosti funkcije tovrstnega testnega laboratorija, se v dokumentu uporablja izraz regulatorni peskovnik. Ta se bo izvajal v sklopu aktivnosti krovnega programa Laboratorija politik, ki je sestavni del Celovitega strateškega projekta razogljičenja Slovenije preko prehoda v krožno gospodarstvo.

Načrtovani obseg sredstev iz Načrta za okrevanje in odpornosti je 3.000.000 EUR za tri pilotne projekte na področju energetske učinkovitosti in 2.000.000 EUR za testni laboratorij. Črpanje sredstev je predvideno v  letih 2022 in 2023.

Vir: MGRT

Najvišja dovoljena veleprodajna cena z DDV za motorni bencin NMB-95 znaša 1,540 evra za liter, za dizel pa 1,648 evra za liter. Najvišji možni veleprodajni ceni sta za 0,02 evra/liter nižji od določene drobnoprodajne cene, kar po oceni vlade omogoča prodajo derivatov tudi malim trgovcem.

Uredba nalaga podjetjem, da zaradi ukrepa določitve najvišje dovoljene drobnoprodajne in veleprodajne cene naftnih derivatov, ne smejo prenehati prodajati blaga. Vlada pa bo zato po izteku ukrepa, za čas trajanja ukrepa določila primerno nadomestilo podjetjem, katerim ta ukrep povzroča občutno škodo.

Uredba je objavljena v Uradnem listu RS, št. 64/2022 in velja do vključno 10. avgusta 2022.

Vir: MGRT

• izgradnja sistemov DO OVE s kotlovsko kapaciteto največ do 10 MW;
• razširitev daljinskega omrežja pri obstoječem sistemu DO OVE z ali brez dograditve dodatnih kotlov na lesno biomaso;
• v kolikor izraba solarne energije kot dodatnega vira prispeva k izboljšanju gospodarnosti celotnega sistema DO OVE, je lahko del operacije tudi solarni sistem za pripravo tople vode.

Skupna višina finančne spodbude za izvedbo posameznega projekta znaša največ 35 % vrednosti upravičenih stroškov investicije, če je prijavitelj veliko podjetje. Pri srednjih podjetjih se zgornja višina dodeljene finančne spodbude poveča za 10 odstotnih točk, pri malih in mikro podjetjih pa za 20 odstotnih točk. Sistemom, ki vsebujejo postrojenje za soproizvodnjo električne energije in toplote, iz katerih se dobavlja toploto v daljinsko omrežje, se višina državne pomoči lahko poveča za 10 odstotnih točk.

Preostala roka za oddajo vlog sta 2. 6. 2022 in 1. 9. 2022.

Predmet javnega razpisa JR SE OVE 2021 je dodelitev nepovratnih sredstev za sofinanciranje nakupa in vgradnje naprav za proizvodnjo električne energije z izrabo sončne energije. Upravičeni nameni za sofinanciranje so:

• nakup in vgradnja naprav za proizvodnjo električne energije z izrabo sončne energije do 10 MW;
• nakup in vgradnja opreme, ki je neposredno povezana s pridobivanjem električne energije z izrabo sončne energije, hranilnikov energije z močjo, ki je enaka ali manjša od moči vgrajenih naprav za proizvodnjo električne energije z izrabo sončne energije, in priključitev na elektroenergetsko omrežje;
• stroški storitev strokovnega nadzora gradnje v vrednosti 3 % od upravičenih stroškov operacije.

Skupna višina finančne spodbude za izvedbo posameznega projekta znaša največ 20 % vrednosti upravičenih stroškov operacije, vendar ne več kot 200 EUR na 1 kW instalirane nazivne moči naprave za proizvodnjo električne energije z izrabo sončne energije.

Preostala roka za oddajo vlog sta 8. 6. 2022 in 16. 9. 2022.

Javna razpisa, ki ju financira Evropska unija iz Kohezijskega sklada, se izvajata v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020, prednostne osi "Trajnostna raba in proizvodnja energije in pametna omrežja", prednostne naložbe "Spodbujanje proizvodnje in distribucije energije, ki izvira iz obnovljivih virov".

Vir: MZI

Povprečne referenčne maloprodajne cene naftnih derivatov v Sloveniji so v 1. četrtletju 2022 znašale:

• 1,404 EUR/l za neosvinčen motorni bencin 95 (NMB-95),
• 1,613 EUR/l za neosvinčen motorni bencin 98 (NMB-98),
• 1,460 EUR/l za dizelsko gorivo (dizel),
• 1,005 EUR/l za kurilno olje ekstra lahko (KOEL),
• 0,881 EUR/l za UNP – avtoplin.

Referenčne maloprodajne cene naftnih derivatov v 1. četrtletju 2022 so se v obdobju treh mesecev (glede na 4. četrtletje 2021) spremenile. Maloprodajna cena NBM-95 in NMB-98 je bila višja za 6 %, dizelskega goriva za 3 %, UNP – avtoplina pa za 6 %, medtem ko je bila maloprodajna cena KOEL zaradi uvedbe ponovne regulacije s strani Vlade RS nižja za 2 %. Razlog za spremembo maloprodajnih cen so neugodne razmere na nabavnem trgu energentov, saj se je cena surove nafte v 1. četrtletju 2022 gibala med 90 in 130 USD na sodček. Posledično so porastle neto cene goriv (brez davkov in dajatev), ki so se glede na preteklo četrtletje povišale za 11 % pri NBM-95 in NMB-98, za 9 % pri dizelskem gorivu, za 7 % pri UNP – avtoplinu ter za 5 % pri KOEL. Dajatve in prispevki (okoljska dajatev CO₂, prispevek URE, prispevek OVE+SPTE) za vse derivate se v 1. četrtletju 2022 niso spremenjali in so ostali na ravni postavk iz leta 2018. S 1. februarjem 2022 je Vlada RS v okviru interventnih ukrepov za naslavljanje višjih cen energentov znižala zneske trošarin za pogonska goriva (bencinsko gorivo, dizelsko gorivo, ELKO). Za opazovano obdobje treh mesecev je to pomenilo za 3 % nižjo trošarino na bencinsko gorivo (NMB-95 in NMB-98), za 9 % nižjo trošarino na dizelsko gorivo in za 29 % nižjo trošarino na ELKO.

Oblikovanje cene ELKO je od 9. novembra 2021 modelsko regulirano z omejitvijo najvišje dovoljene distribucijske marže, kar pomeni približno za desetino nižjo maloprodajno ceno, kot če bi veljale tržne cene. Ukrep je v veljavi do konca maja 2022.

Zaradi nestabilnosti pri dobavah in izjemnemu dvigu cen nafte na trgih (zaradi ruske vojaške invazije na Ukrajino) se je Vlada RS s 15. marcem 2022 z namenom umiritve trga odločila za regulacijo pogonskih goriv na podlagi fiksne cene. Določila je najvišje dovoljene maloprodajne cene (za NMB-95 je ta znašala 1,503 EUR/liter, za dizel pa 1,541 EUR/liter) na podlagi zadnje 7-dnevne povprečne reprezentativne cene naftnih derivatov za Slovenijo. 31. marca 2022 so bile določene še najvišje dovoljene veleprodajne cene z DDV, ki so morale biti vsaj za za 0,2 EUR/liter nižje od maloprodajnih cen. Začasni ukrep regulacije cen je veljal do 30. aprila 2022, saj so se v vmesnem obdobju razmere na trgu naftnih derivatov stabilizirale.

Na letni ravni so se referenčne maloprodajne cene naftnih derivatov v obdobju enega leta (1. četrtletje 2022 glede na 1. četrtletje 2021) zvišale pri NMB-95 za 29 %, pri NMB-98 za 31 %, pri dizelskem gorivu za 28 %, pri UNP – avtoplinu za 42 % in pri KOEL za 12 %. Neto cene brez davkov in dajatev so v obdobju enega leta narasle za 58 % pri NMB 95, za 56 % pri NMB 98, za 61 % pri dizelskem gorivu, za 54 % pri UNP – avtoplinu in za pri 26 % KOEL.

Podrobnejši prikaz strukture referenčnih maloprodajnih cen naftnih derivatov v Sloveniji na četrtletni ravni je na voljo v statistični časovni vrsti. Od leta 2022 dalje se v statistiki dodatno spremljata ceni za standardno in premium dizelsko gorivo.

Povezava na statistične podatke

Vir: MZI

Na naveden javni poziv za vstop v podporno shemo je bilo v roku do 15. 2. 2022 prejetih 46 prijav za projekte proizvodnih naprav OVE in SPTE skupne nazivne električne moči 14,6 MW. Po končanem dvokrožnem konkurenčnem postopku je bilo za uvrstitev v podporno shemo izbranih 38 projektov skupne nazivne električne moči 12,1 MW (od tega 33 naprav iz OVE skupne nazivne moči 9,96 MW in 5 naprav SPTE na fosilno gorivo skupne nazivne moči 2,12 MW). Med izbranimi projekti je največ sončnih elektrarn (30 projektov s skupno nazivno močjo 9,25 MW), sledijo že omenjene SPTE naprave na fosilna goriva, dve mali hidroelektrarni (skupna moč 0,12 MW) ter ena bioplinska elektrarna (moč 0,6 MW).

Prijavitelji bodo za izbrane projekte proizvodnih naprav prejeli sklep o potrditvi projekta, v zahtevanem roku pa morali pridobiti deklaracijo za proizvodno napravo.

Naslednji poziv bo objavljen predvidoma julija letos.

Rezulati izbora in podrobnejše informacije

Vir: Agencija za energijo

Projekt TIMEPAC je projekt, ki bo prispeval k izboljšanju obstoječih postopkov energetskega certificiranja stavb. Predviden je metodološki razvoj iz enotnega, statičnega certificiranja v bolj celovit in dinamičen pristop. Projekt bo dokazal izvedljivost kombiniranja baz podatkov EPC z drugimi viri podatkov, da bi bilo certificiranje bolj učinkovito in zanesljivo. Projekt bo upošteval:

• podatke, pridobljene v celotnem postopku certificiranja energetske učinkovitosti, od začetka postopka pridobivanja pa vse do shranjevanja in analiziranja izkoriščanja ter ves življenjski cikel stavbe, od načrtovanja do gradnje in obratovanja;
• stavbe, kot del grajenega okolja, povezane z distribucijskimi in transportnimi omrežji energije in
• stavbe kot dinamične celote, ki se skozi čas nenehno spreminjajo.

Rezultati bodo uporabljeni za usposabljanje in nadaljnje izobraževanje strokovnjakov. Vsebine projekta so vezane tudi na spremembe, ki jih je potrebno narediti skladno s prenosom Direktive o energetski učinkovitosti stavb.

V projektu sodeluje 15 partnerjev iz šestih evropskih državah: Avstrije, Hrvaške, Cipra, Italije, Slovenije in Španije. Skladno s Sporazumom o nepovratnih sredstvih je vrednost celotnega slovenskega deleža v projektu 143.218,75 EUR. Za Ministrstvo za infrastrukturo so v okviru projekta predvideni stroški dela ter drugi direktni in indirektni stroški (npr. stroški potovanj, organizacija dogodkov, idr.). Stopnja sofinanciranja upravičenih stroškov je 100 %. Celotna vrednost projekta je 1.996.586,55 EUR.

Vir: MZI

IBS so subjekti, ki delujejo na naslednjih področjih energije, digitalne infrastrukture, oskrbe s pitno vodo in njeno distribucijo, zdravstva, prometa, bančništva, infrastrukture finančnega trga, preskrbe s hrano in varstva okolja. Skladno z ZInfV je IBS lahko javni ali zasebni subjekt, ki deluje na področju energije, podpodročju elektrike ter izpolnjuje merila, določena v 7. členu ZInfV, in dodatna področna merila, določena s predpisi.

S predlaganim sklepom je vlada določila Termoelektrarno Šoštanj d.o.o. in Nuklearno elektrarno Krško d.o.o. kot izvajalca bistvenih storitev na področju energije, podpodročju elektrike za storitev proizvodnje električne energije v elektrarnah, ki je omejena v delu in za potrebe delovanja prenosnega oziroma distribucijskih sistemov. S tem sta omenjeni družbi zavezanca (prvi odstavek 5. člena ZInfV) in morata izpolnjevati obveznosti IBS v skladu z ZInfV.

Vir: Urad za informacijsko varnost

Vlada je z izdano spremembo Uredbe o določitvi zneska trošarine na električno energijo podaljšala veljavnost znižanih trošarin za nadaljnje tri mesece, do 31. julija 2022. Sprememba ohranja trenutno veljavne trošarine na električno energijo, ki znašajo:

• za I. II. in III. stopnjo odjema (letna poraba od  0 do 10.000 MWh)  = 1,525 EUR/MWh,
• za IV. stopnjo odjema (letna porabe nad 10.000 MWh) = 0,90 EUR/MWh.

V skladu z Zakonom o trošarinah se trošarina od energentov plačuje v absolutnem znesku, ki je določen za posamezno vrsto izdelka, in različno glede na namen (za ogrevanje ali pogon). Trošarinska obveznost nastane v trenutku proizvodnje ali vnosa ali uvoza, obveznost za obračun in plačilo pa nastane s sprostitvijo v porabo. Trošarinski zavezanec mora pri obračunu trošarine upoštevati zneske trošarine, ki veljajo na dan nastanka obveznosti za plačilo trošarine.

Z izdano spremembo Uredbe o določitvi zneska trošarine za energente se do 31. julija 2022 ohranjajo veljavne trošarine, ki znašajo:

• za bencine (bencinsko gorivo NMB-95 ter NMB-98 in več oktanski) = 0,359 EUR/liter;
• za plinsko olje za pogon (dizelsko gorivo) = 0,330 EUR/lietr;
• za plinsko olje za gorivo za ogrevanje (ekstra lahko kurilno olje) = 0,07875 EUR/liter;
• za zemeljski plin za gorivo za ogrevanje = 0,855 EUR/MWh.

Obe uredbi sta objavljeni v Uradnem listu RS, št. 57/2022 in veljata do 31. julija 2022.

Vir: MF

• finančnih spodbud,
• objavljenih javnih pozivov,
• izplačil,
• izvedenih ukrepov skladno z Nacionalnim energetskim in podnebnim načrtom Republike Slovenije (NEPN),
• normativne ureditve,
• izvedbo drugih aktivnosti ministrstva, potrebnih za doseganje ciljev strategije,
• opis težav, ki zavirajo izvajanje ukrepov in
• pregled doseganja ciljev strategije.

V letu 2021 je bilo v okviru izvajanja Akcijskega programa za alternativna goriva v prometu za ukrepe spodbujanja alternativnih goriv v prometu skupaj izplačanih 19.099.401 EUR. Sredstva se nanašajo na ukrepe za spodbujanje elektromobilnosti ter plina. Za spodbujanje uporabe tehnologij gorivnih celic in vodika v letu 2021 ni bilo izplačanih sredstev. V okviru javnih pozivov Eko sklada je bilo sofinanciranih skupaj 1409 vozil na električni pogon v višini 7.570.973 EUR, povratna sredstva (kredite) v višini 9.149.490 EUR pa je prejelo 433 električnih vozil. V okviru skupnih javnih naročil vlade je bilo naročenih 38 električnih vozil ter porabljenih 1.009.799 EUR. Sofinanciranih je bilo tudi 14 polnilnih postaji v višini 28.543 EUR. Za financiranje priprave smernic za zeleno mestno logistiko z omejevanjem dostave z vozili na fosilna goriva je bilo porabljenih 26.840 EUR.

Iz Sklada za podnebne spremembe je bil sofinanciran nakup štirih vozil na stisnjen zemeljski plin (SZP) v višini 401.751 EUR. Eko sklad je v okviru kreditiranja okoljskih naložb dodelil kredite za 95 vozil na utekočinjen naftni plin (UNP) v skupni višini 912.004 EUR.

Pregled stanja na področju vozil iz registra vozil na dan 31. december 2021 je naslednje:

• skupaj registriranih 7.536 osebnih električnih vozil kategorije M1 (od tega 5.363 baterijskih električnih vozil (BEV), 1.898 priključnih hibridov (PHEV), 269 električnih lahkih komercialnih vozil kategorije N1 ter 6 avtobusov kategorij M2 in M3);
• vozil na stisnjen zemeljski plin (SZP) skupno 432,
• vozil na utekočinjen zemeljski plin (UZP) skupno 36,
• vozila na vodik skupno 1,
• vozila na utekočinjen naftni plin (UNP) skupno 10.119

Pregled stanja polnilne ter oskrbovalne infrastrukture na dan  31. december 2021 je naslednje:

• število javno dostopnih e-polnilnic (pomeni število lokacij oziroma mest, kjer je uporabnikom na voljo ena ali več e-polnilnih postaj) je skupaj 545;
  • od tega 474 lokacij, kjer so polnilne postaje z močjo do vključno 22 kW,
  • od tega 71 lokacij, kjer so polnilne postaje z močjo večjo od 22 kW,
• za stisnjen zemeljski plin (SZP) je skupaj 5 polnilnic;
• za utekočinjen zemeljski plin (UZP) sta skupaj 2 polnilnici.

Vir: MZI

V letu 2021 je celotna proizvodnja električne energije iz NE Krško znašala 5.411 GWh in je bila predvsem zaradi rednega remonta za 629 GWh (-10 %) nižja kot v letu 2020. Proizvodnja iz hidroelektrarn na prenosnem sistemu je v letu 2021 znašala 4.504 GWh in je bila za 5 % nižja kot leto prej. Termoelektrarne na prenosnem sistemu so v letu 2021 proizvedle skupaj 3.429 GWh električne energije, kar je 11 % manj kot v letu 2020. Elektrarne na distribucijskem sistemu so v letu 2021 skupaj proizvedle 1.091 GWh električne energije, kar je enako kot leto prej. Od tega je bilo evidentirano 35 % skupne proizvodnje električne energije iz hidroelektrarn, 27 % iz SPTE naprav, 23 % iz sončnih elektrarn, 8 % iz elektrarn na bioplin, 5 % iz elektrarn na biomaso, 1 % iz vetrnih elektrarn in 1 % iz baterijskih hranilnikov..

Neto odjem električne energije v Sloveniji je v letu 2021 znašal 13.297 GWh oz. 58,3 % in oddaja v tujino (izvoz) 8.689 GWh oz. 38 % celotnega bruto odjema. Poraba električne energije odjemalcev, priključenih na distribucijski sistem, je znašala 11.467 GWh oz. 50,2 %, zaprtih distribucijskih sistemov (ZDS) 1.342 GWh oz. 5,9 %, neposrednih odjemalcev na prenosnem sistemu 103 GWh oz. 0,5 % ter poraba ČHE Avče 384 GWh oz. 1,7 % bruto odjema električne energije. Izgube na prenosnem in distribucijskem sistemu so v letu 2021 znašale 837 GWh, kar predstavlja 3,7 % bruto odjema električne energije.

Poraba električne energije se je v letu 2021 v primerjavi z letom 2020 povečala pri odjemalcih na distribucijskem sistemu za 4 %, poraba ZDS je bila nižja za 6 %, neposrednih odjemalcev pa višja za 12 %. V letu 2021 je evidentiran za 5 % manjši izvoz električne energije kot v letu 2020. Za pokritje vseh potreb končnih porabnikov v Sloveniji (z vključenimi izgubami) je v letu 2021 znašala statistična pokritost porabe z domačo proizvodnjo električne energije v višini 83 %. Izgube električne energije na prenosnem in distribucijskem sistemu so bile v letu 2021 v primerjavi z letom 2020 manjše za 1 %.

Podrobnejši prikazi bilance električne energije na prenosnem in distribucijskem omrežju v Sloveniji (zbirni letni in mesečni prikazi) so javno objavljeni v spodnjih časovnih vrstah:

• Bilanca električne energije na distribucijskem omrežju (MWh), Slovenija, mesečno
• Bilanca električne energije na prenosnem in distribucijskem omrežju (MWh), Slovenija, mesečno
• Bilanca električne energije na prenosnem omrežju (GWh), Slovenija, letno
• Bilanca električne energije na prenosnem in distribucijskem javnem omrežju (GWh), Slovenija, letno

Vir: MZI

Republika Slovenija se strinja z nujnostjo zadostnega skladiščenja plina do naslednje kurilne sezone, hkrati pa je zaradi dejstva, da na svojem območju nima skladiščnih zmogljivosti zadržana glede obveznosti (dobaviteljev ali operaterjev prenosnega sistema ali držav članic) do skladiščenja v drugih državah EU, saj le to pomeni bistveno motnjo pri delovanju plinskega trga v Sloveniji. Slovenski dobavitelji, ki so hkrati udeleženci trga v sosednjih državah članicah, tam tudi zakupujejo skladišča in s tem pripomorejo k likvidnosti plinskih vozlišč. Vsak plinski sistem si želi imeti v svoji sestavi tudi skladišča ali LNG terminal, saj to pomeni lažje upravljanje sistema predvsem pri nihanju dobave in porabe plina.

V EU je 9 držav članic, ki nima skladiščnih zmogljivosti na svojem ozemlju in predstavljajo le 5 % porabe plina v EU. Ker je delež teh držav tako majhen in ker plin kupujejo v državah članicah, kjer skladišča imajo, Slovenija predlaga, da se države, ki nimajo skladišč na svojem ozemlju, ne obveže k obveznemu skladiščenju plina, ker plin kupujejo pri dobaviteljih (market participants) v državah s skladišči in le ti imajo obvezo za skladiščenje v teh državah: tako za del plina, ki ga prodajajo na trgu teh držav, kot tudi za plin, ki ga prodajo dobavitelju v ali za državo članico, ki nima skladišča. Slovenija prav tako predlaga, da se obveza skladiščenja nanaša na udeležence na trgu v tistih državah članicah, kjer obstajajo skladišča plina. S tem se obveza uredbe nanaša tudi na dobavitelje, ki dobavljajo neposredno ali preko lokalnih dobaviteljev v države članice, ki skladiščnih zmogljivosti nimajo. Na ta način se izognemo dvojnemu določanju obveznosti za dobavitelje v državah s skladišči in v državah brez skladišč in hkrati omogočimo delovanje plinskega trga v državah brez skladišč.

V primeru sedanje obveze države članice za skladiščenje plina v sosednjih državah, kot je podano v predlogu uredbe, je za Slovenijo edina izvedljiva opcija k skladiščenju obvezati dobavitelje in kot posledico lahko pričakujemo, da bo slovenski maloprodajni trg zapustilo do 90 % dobaviteljev, saj zaradi majhnosti dobaviteljev ne pričakujemo, da bodo vložili dodatne vire za aktivno delovanje na trgih v sosednjih državah. Slovenski plinski trg predstavlja sicer le 0,2 % porabe plina v EU. Na veleprodajnem trgu, ki v Sloveniji praktično komaj obstaja, samo zaradi izravnave odstopanj pa bi ob predlagani zahtevi iz uredbe verjetno izgubili cca. 2/3 akterjev - ostaneta morda dva ali trije.

Kot alternativo Slovenija predlaga upoštevanje servisnih pogodb z drugimi dobavitelji – to pomeni izkazovanje obveze skladiščenja preko svojega dobavitelja plina v tujini ali doma.

Slovenija ima le šest (6) aktivnih dobaviteljev plina, ki plin zagotovijo na vstopnih točkah, ostalih enajst (11) podrejenih aktivnih dobaviteljev pa kupujejo in prodajajo plin, ki je že pripeljan v Slovenijo. Od omenjenih šestih dobaviteljev, sta le dva dobavitelja tudi udeleženca na plinskem trgu v sosednjih državah in delno tam tudi skladiščita plin. Ostali štirje dobavitelji plin prejemajo na povezovalni točki (IP) oziroma vstopni točki v Slovenijo.

Uredba predvideva, da dobavitelj neposredno zakupi skladiščne zmogljivosti v drugi državi članici EU, ne predvideva pa servisne pogodbe z drugim dobaviteljem, oziroma dokazovanja skladiščenja preko drugega dobavitelja. Za Slovenijo bi to pomenilo neposredno zmanjšanje dobaviteljev, ki uvozijo plin v Slovenijo in direktno poslabšanje konkurence in konkurenčnih indeksov.

Slovenija zato meni in predlaga, da mora dobaviteljeva obveza za skladiščenje plina omogočati tudi posredno dokazovanje skladiščenja preko pogodbe z drugim dobaviteljem, ki del skladiščenih zmogljivosti oziroma skladiščenih količin plina pogodbeno zagotavlja za slovenskega dobavitelja, in sicer najmanj v skladu s predvideno trajektorijo polnjenja skladišč v posameznem letu. Sproščanje oziroma uporaba skladiščenih zalog plina z uredbo ni določena in je lahko namenjena tudi le ohranjanju likvidnosti trgovalnih vozlišč, kar je za delovanje skupnega trga s plinom morda še najbolj pomembno.

Če uredba, kljub slovenskemu stališču in predlogu, ne bi omogočila dokazovanja skladiščenja preko servisnih pogodb, bi bila večina slovenskih dobaviteljev v težavah, ker take zahteve ne bi mogli izpolniti. Pričakujemo lahko, da bi od cca. 17 aktivnih dobaviteljev na slovenskem trgu vztrajalo samo nekaj dobaviteljev, morda dva ali trije, kar predstavlja cca. 90 % zmanjšanje števila dobaviteljev.

V vsakem primeru dikcija iz predloga uredbe ni neposredno izvršljiva, saj zavezuje države članice in ne akterjev na trgu s plinom. Zato bi morala Slovenija sprejeti potreben zakonodajni akt, ki je v primeru tovrstnih obligacij verjetno zakon, kar dodatno podaljšuje čas za izvedbo ukrepov za skladiščenje plina v letu 2022.

Uredba predvideva nadomestila države članice za skladiščenje plina v primeru izpada prihodka, ob tem pa ne določa načina, kako in po katerih pravilih taka nadomestila izpeljati in kako določiti kriterije za oceno zadostnega izpada dohodka.

Vir: MZI

V uredbi je določen enak način oblikovanja cen kurilnega olja, kakor v obdobju pred liberalizacijo cen aprila 2016. Cene se oblikujejo na podlagi predpisane metodologije, in sicer kot povprečna 14-dnevna cena tekočega obdobja. Marža distributerjev je določena v absolutnem znesku in znaša 0,06 EUR/liter.

Za prvi izračun povprečne 14 dnevne prodajne cene tekočega obdobja brez dajatev se upošteva obračunsko obdobje od 11. do 22. aprila 2022, začetno 14-dnevno obdobje reguliranih cen po uredbi pa bo od 26. aprila do 9. maja 2022. Od 21. do 25. aprila 2022 bo najvišja prodajna cena enaka najvišji prodajni ceni na dan 19. aprila 2022. V tem obdobju znaša najvišja maloprodajna cena z vključenim DDV in brez vključenih stroškov prevoza 1,258 EUR/liter.

Arhiv reguliranih cen naftnih derivatov

Vir: MGRT

Pravilnika določa način izračuna bruto končne porabe energije iz obnovljivih virov v skladu z določbami Direktive 2018/2001/EU.

Pri izračunu doseženega deleža energije iz obnovljivih virov v posameznem letu se skupna bruto končna poraba energije iz obnovljivih virov izračuna kot vsota sektorjev:

• bruto končne porabe električne energije iz obnovljivih virov,
• bruto končne porabe energije iz obnovljivih virov v sektorju ogrevanja in hlajenja ter
• končne porabe energije iz obnovljivih virov v prometnem sektorju.

Plin, električna energija in vodik iz obnovljivih virov energije se za izračun deleža bruto končne porabe energije iz obnovljivih virov upoštevajo samo enkrat.

V proizvodnih napravah na več goriv, ki uporabljajo obnovljive in neobnovljive vire energije, se upošteva samo del električne energije, proizveden iz obnovljivih virov energije. Za namene tega izračuna se prispevek vsakega vira energije izračuna na podlagi njegove energijske vsebnosti.

Električna energija, proizvedena v hidroelektrarnah in vetrnih elektrarnah, se upošteva v skladu z normalizacijskim pravilom iz Priloge 1, ki je sestavni del pravilnika.

Količina aerotermalne, geotermalne ali hidrotermalne energije, ujeta s toplotnimi črpalkami, ki se šteje za energijo iz obnovljivih virov, se izračuna v skladu z metodologijo iz Priloge 2 pravilnika.

Podrobnosti

Vir: MZI

Reka Sava se je zaradi delovanja NEK v marcu 2022 segrevala povprečno za 2,9 ºC in največ za 3 ºC od dovoljenih 3 ºC.

Največja skupna dopustna letna radioaktivnost tritija v tekočinskih izpustih je 45 TBq. Od tega je delež tritija marca 2022 znašal 2,9 % letne omejitve, njegov skupni delež do konca marca 2022 pa 5,11 % letne omejitve. Za ostale radionuklide, katerih dopustna letna radioaktivnost je 100 GBq, je njihov delež v marcu 2022 znašal 0,00044 % letne omejitve, v prvih treh mesecih 2022 pa 0,0025 % letne omejitve.

Celoten vpliv na prebivalstvo zaradi izpustov radioaktivnih snovi je omejen z dozo 50 μSv na razdalji 500 metrov od reaktorja. Ocenjen vpliv je v marcu 2022 znašal 0,07 % letne omejitve, do konca marca 2022 pa 0,26 % letne omejitve.

V marcu 2022 je bilo uskladiščenih 8,4 m³ nizko in srednje radioaktivnih odpadkov.

Vir: NEK

Skladno s četrtim in petim odstavkom 4. člena ZPZRTH – H, je bil izdelan Program postopnega zapiranja (PPZ) Rudnika Trbovlje – Hrastnik za obdobje 2022 – 2023, ki ga je Vlada Republike Slovenije potrdila dne 3. 3. 2022. Program vsebuje nedokončana dela, ki se zaradi pomankanja finančnih sredstev niso končala že v programskem obdobju 2019 do 2020 in s tem posledično tudi ni bilo mogoče likvidirati družbe.

Cilji Programa so:

• dokončanje neizvedenih del iz PPZ RTH 2019-2020 in Priloge 1 k PPZ RTH 2019-2020;
• izvedba oziroma dokončanje upravnih postopkov, ki jih predvideva zakon, ki ureja rudarstvo, za izdajo odločbe o prenehanju pravic in obveznosti nosilca rudarske pravice za izkoriščanje;
• izvajanje monitoringa ter vzdrževanje in odpravljanje škode na saniranih površinah in objektih do uspešno izvede aktivnosti iz prejšnje alineje;
• vzdrževanje saniranih površin in objektov v smislu preprečevanja nastajanja škode zaradi vplivov rudarjenja oziroma ogrožanja varnosti;
• vzdrževanje premoženja družbe RTH do njegove prodaje;
• izvajanje aktivnosti za dokončno likvidacijo družbe po poravnavi vseh obveznosti.

Program opredeljuje tudi tveganja, ki bi lahko ogrozila izvedbo v Programu opredeljene aktivnosti in ti so:  

• Nepredvideni dogodki: V času izvajanja aktivnosti PPZ RTH 2022-2023 lahko, zaradi obsežnosti in zahtevnosti tako pridobivalnega prostora (PP), ki ga družba RTH sanira kot tudi obsežnosti sanacijskih del, pride do dogodkov, ki povzročajo nevarnost za zdravje in življenje ljudi in živali ali ogrožajo premoženje drugih (npr. plazovi, vdori, deformacije terena, ...). Družba RTH je dolžna posledice teh dogodkov sanirati, kar je tudi načrtovala. Zaradi obsežnosti in zahtevnosti tako PP, ki ga družba RTH sanira, kot tudi obsežnosti sanacijskih del, obstaja veliko tveganje, da obseg nepredvidenih dogodkov odstopa od načrtovanih, kar se je izkazalo tudi v obdobju izvajanja PZ 2019-2020;
• Tveganje nepravočasne izvedbe del za dokončanje nezaključenih postavk ekološko-prostorske sanacije (EPS);
• Tveganje nepravočasnosti izvedbe postopkov za pridobitev odločbe prenehanja pravic in obveznosti nosilca rudarske pravice;
• Tveganje višjih cen storitev;
• Likvidnostno tveganje: Ob predpostavkah in tudi zaradi stalnih stroškov, ki izhajajo iz lastništva (NUSZ, elektrika, izplačilo rent, ...), bo nepravočasna izvedba vseh aktivnosti lahko družbo pripeljala v stečaj;
• Tveganje neuspešne redne likvidacije: V primeru zamude pri izvedbi upravnih postopkov za pridobitev odločbe prenehanja pravic in obveznosti nosilca rudarske pravice obstaja veliko tveganje, da postopek redne likvidacije družbe RTH ne bo uspešno izveden. Redna likvidacija se lahko zaključi le v primeru, da so dokončani vsi upravni postopki in pridobljena imenovana odločba. Družba bo morala torej poslovati toliko časa, da bo izpolnjen tudi ta pogoj.

Vir: Ministrstvo za infrastrukturo

Zaradi vsega zgoraj naštetega je Zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (ZSROVE) v 21. členu povsem na novo uredil nadomestilo za izrabo prostora za proizvodno napravo na veter. Nadomestilo mora plačati proizvajalec električne energije iz energetskega potenciala vetra občini, v kateri je proizvodna naparava, in sicer ne glede na druge javne dajatve, ki jih je dolžan plačevati. Namen te določbe je povečati družbeno sprejemljivost vetrnih elektrarn in zmanjšati učinek koncepta »ne na mojem dvorišču«, ki simbolizira nasprotovanje lokalnega prebivalstva predlogom investitorjev za proizvodne objekte, posebej vetrne elektrarne.

V osmem odstavku 21. člena ZSROVE je Vladi Republike Slovenije dano pooblastilo za podrobnejšo ureditev pravil za odmero in plačevanje nadomestila za izrabo prostora za proizvodno napravo na veter, in sicer z Uredbo o nadomestilu za izrabo prostora za proizvodno napravo na veter, ki je predmet tega gradiva.

Predmetna uredba torej podrobneje določa pravila za odmero in plačevanje nadomestila za izrabo prostora za proizvodno napravo na veter. Zavezanec za plačilo nadomestila je proizvajalec električne energije. Upravičenec do prejema nadomestila pa je občina, v kateri se nahaja proizvodna naprava na veter. Osnova za nadomestilo je ocenjeni celoletni prihodek zavezanca za plačilo nadomestila, ki izvira iz proizvodnje električne energije iz vetrne energije njegovih posameznih proizvodnih naprav. Navedeno nadomestilo je letna obveznost zavezanca za plačilo nadomestila, ki se zavezancu za plačilo nadomestila odmeri za preteklo leto po triodstotni stopnji od vrednosti osnove, in sicer z odločbo, ki jo izda ministrstvo, pristojno za energijo, po uradni dolžnosti na podlagi podatkov iz uradnih evidenc in na podlagi podatkov, ki jih je zavezanec za plačilo nadomestila dolžan posredovati ministrstvu, pristojnemu za energijo.

Podrobnosti

Vir: MZI

Decembra 2018 je bila sprejeta prenovljena Direktiva (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, ki ureja sistem „vse na enem mestu“ in od države članice zahteva, da vzpostavi eno ali več kontaktnih točk, ki vložniku pomagajo in ga usmerjajo v celotnem upravnem postopku.

Umeščanje v prostor, upravni in drugi postopki ter usklajevanje med različnimi organi za izdajo dovoljenj in drugih aktov, so največje ovire za uvajanje projektov OVE in višanje deleža OVE ter s tem doseganje nacionalnih ciljev – Slovenija bo morala v skladu s sprejetim Celovitim nacionalnim energetskim in podnebnim načrtom doseči cilj 27 % delež OVE v bruto končni rabi energije do leta 2030. Ti postopki so kompleksni, dolgotrajni, med seboj prepleteni in povzročajo dodatne stroške investitorjem.

Kontaktna točka bo brezplačno in neodvisno opravljala naloge usmerjanja, informiranja in pomoči vlagatelju v projekt OVE, vse od trenutka vložitve zahteve do izdaje dokončne odločitve, vendar pa ne bo nastopala kot njegov zastopnik ali pooblaščenec v upravnem ali drugem postopku. Prav tako ne bo izvajala izbire konkretne tehnologije ali tehnike, izbire izvajalca, izračunov ekonomike projekta in sorodnih vsebinskih ter pravnih parametrov projekta OVE.

Kontaktna točka bo usmerjala vlagatelja pri postopkih pridobivanja dovoljenj in drugih aktov, ki se po nacionalnem pravu zahtevajo za projekte OVE in ki so potrebni za gradnjo, rekonstrukcijo, obnovo ali obratovanje proizvodne naprave in njihovo priključitev na omrežje ter v postopkih programov podpore.

Zaradi zagotavljanja preglednosti in učinkovitosti postopkov bo kontaktna točka zagotovila elektronsko poslovanje s prijavami in v ta namen vzpostavila informacijski sistem za podporo vlagateljem, ki bo povezljiv z ostalimi zbirkami podatkov, ki jih vodijo upravni in drugi pristojni organi.

Kontaktna točka bo sodelovala s pristojnimi organi, ki odločajo v postopkih za izdajo dovoljenj in drugih aktov, z namenom hitre in učinkovite izmenjave informacij v elektronski obliki o stanju vlog in drugih dokumentov, opozarjala bo na tek rokov in podobno. Upravni in drugi pristojni organi, ki odločajo v teh postopkih ter druge osebe, ki v teh postopkih sodelujejo, bodo kontaktni točki dolžni neodplačno predati podatke oziroma informacije, ki se nanašajo na projekte OVE.

Kontaktna točka bo za namene analize in optimizacije postopkov vsako leto izdelala letno poročilo o izvajanju njenih nalog ter ga poslala ministrstvu, pristojnemu za energijo. Letno poročilo bo vsebovalo tudi zaznane ovire in predloge za njihovo odpravo, izpostavilo trende ter druge posebnosti glede investiranja v projekte OVE in predloge izboljšav storitve kontaktne točke.

Naloge kontaktne točke bo skladno z 18. členom ZSROVE opravljala gospodarska družba, ki opravlja dejavnost centra za podpore. Kontaktna točka pa bo lahko sodelovala z lokalnimi energetskimi organizacijami z namenom približanja kontaktnih točk uporabnikom storitev. Naloge kontaktne točke se bodo financirale iz sredstev za podpore v skladu s 16. členom ZSROVE.

Zagotovitev strokovne pomoči kontaktne točke vložniku skozi celotne upravne in druge postopke za izdajo dovoljenj in drugih aktov ima pozitivne učinke na povečanje deleža OVE in s tem na doseganje zavezujočih nacionalnih ciljev.

Podrobnosti

Vir: MZI