Energetika Portalhttps://www.energetika-portal.siNoviceen.UTF-8TYPO3 NewsFri, 30 Jul 2021 11:02:34 +0200Fri, 30 Jul 2021 11:02:34 +0200TYPO3 EXT:newsnews-4580Fri, 23 Jul 2021 10:13:00 +0200Dopolnitev obrazca CUO-DSO za e-poročanje od junija 2021/nc/novica/n/dopolnitev-obrazca-cuo-dso-za-e-porocanje-od-junija-2021-4580/Zaradi začetka izvajanja obračunavanja prekoračitve moči nad priključno močjo je Ministrstvo za infrastrukturo (MZI) po uskladitvi s SODO aktiviralo dopolnjen obrazec za mesečno poročanje podatkov omrežnine za uporabo elektroenergetskega sistema in energetskih dajatev (poročilo CUO-DSO-21) preko portala EPOS. V skladu s Sistemskimi obratovalnimi navodili za distribucijski sistem električne energije (Ur. l. RS, št. 7/2021) (v nadaljevanju besedila: SONDSEE) se je v mesecu juniju 2021 pričelo izvajanje obračunavanja neupravičenega odjema za prekoračevanje merjene moči nad priključno močjo na merilnem mestu, določeno v soglasju za priključitev. Prekoračitev moči se na računih obračunava kot ločena postavka obračunske moči. Postopek podrobneje opredelujejo določila v 70., 245. in 246. členu SONDSEE.

V obstoječem obrazcu CUO-DSO sta dodana dva nova stolpca, kjer se evidentira:

  • skupno obračunana prekoračitev izmerjene moči nad priključno močjo skupaj za distribucijsko in prenosno omrežnino (enota: kW)
  • skupno število merilnih mest z obračunano prekoračitvijo moči nad priključno močjo skupaj za distribucijsko in prenosno omrežnino (enota: število)

Obračunani zneski omrežnine za neupravičen odjem iz naslova prekoračitve izmerjene moči nad priključno močjo se evidentirajo v obstoječe postavke v stolpce "Omrežnine za prenosni sistem" in "Omrežnine za distribucijski sistem". Postavki za negospodinjski odjem tako od junija 2021 poleg obračunane omrežnine za obračunsko moč in energijo zajemata tudi morebitno obračunano prekoračitev moči nad priključno močjo.

Za potrebe pravilnega evidentiranja poročevalske enote obveščamo, da je podatke potrebno zajeti v mesečnih poročilih od junija 2021 dalje. V primeru že oddanega poročila za junij 2021, je v primeru obračunanih prekoračitev moči, potreben popravek že oddanega mesečnega poročila za junij 2021.

Za poročevalce, ki poročanje izvajajo preko opcije uvoza v XML formatu, je potrebno uporabiti novo XSD shemo, ki je generirana na portalu EPOS in se sname iz seznama "Poročanje podatkov - bližajoči roki za oddajo poročil po izvedbi ukaza "uvoz" in aktivacije ukaza "prenesi shemo". Podrobnosti so opisane v Navodilih za uporabo portala EPOS-G2 (str. 14).

Za podrobnejše informacije je na voljo skrbnik podatkov (gregor.plavcak@gov.si, tel: 02/234-1499).

MZI - Administracija EPOS

]]>
E-poročanje
news-4576Wed, 21 Jul 2021 12:49:00 +0200Javna obravnava Zakona o energetski politiki/nc/novica/n/javna-obravnava-zakona-o-energetski-politiki-4576/Ministrstvo za infrastrukturo je objavilo predlog zakona za javno obravnavo. Nov zakon vsebinsko ureja načela energetske politike, ukrepe upravljanja energetske politike, ureja pristojnosti, organizacijo in delovanje Agencije za energijo, ureja pristojnost energetske inšpekcije, pooblastila in pogoje za energetskega inšpektorja, opredeljuje energetsko infrastrukturo ter ureja nekatera druga skupna vprašanja na področju energetike.Gre za zadnji področni zakon, ki se izdvaja iz obstoječega Energetskega zakona (EZ-1). Večina določb ostaja enaka določbam v trenutno veljavnem EZ-1. Bistvene spremembe, ki jih prinaša predlog novega zakona glede na obstoječi EZ-1, pa so naslednje:

  • podrobnejša ureditev prednostne rabe virov,
  • obveznosti poročanja, ki izhajajo iz celovitega Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN),
  • brisanje obveznosti priprave Energetskega koncepta Slovenije,
  • posodobitev členov, ki urejajo lokalne energetske koncepte,
  • nekatere bolj natančne ureditve postopkov nadzora agencije,
  • nekatere bolj natančne ureditve v infrastrukturnem poglavju,
  • bolj jasna opredelitev omejitve stavke pri izvajalcih GJS.

V predlaganem osnutku zakona za določanje energetske politike ni več določbe glede priprave Energetskega koncepta Slovenije (EKS). Na podlagi Uredbe (EU) 2018/1999 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov je bilo v Sloveniji potrebno sprejeti Dolgoročno podnebno strategijo in z njo uskladiti Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN). Strategija je potrjena v okviru Dolgoročne podnebne strategije Slovenije do leta 2050 (ReDPS50), ki se bo v skladu z Uredbo 2018/1999/EU prenavljala vsakih 10 let z veljavnostjo za vsaj naslednjih 30 let. Sprejeta ReDPS50 v skladu z Uredbo 2018/1999/EU Priloga IV med drugim vsebuje:

  • cilje na področju emisij TGP za leto 2030, in okvirne za leti 2040 in 2050, kar neposredno vključuje celotni energetski sektor;
  • poglavje o obnovljivih virih energije, vključno z okvirnimi cilji,
  • poglavje o učinkoviti rabi energije, vključno z okvirnimi cilji,
  • poglavje o energetskem sistemu, vključno z opisi »glavnih gonil prožnosti na strani povpraševanja in porabe energije ter njihov razvoj«.

Energetski koncept Slovenije (EKS) je bil predviden v Energetskem zakonu (EZ-1) iz leta 2014 še pred sprejemom Uredbe (EU) 2018/1999. V preteklih letih ni bi sprejet, dvakrat je bil postopek sprejemanja odložen za nedoločen čas. Ker je bil namen EKS urediti vsebine, ki jih sedaj zajemata ReDPS50 in NEPN, predlagani osnutek Zakona o energetski politiki priprave EKS več ne predvideva. 

Zainteresirana javnost lahko morebitne pripombe na predlog zakona v času javne obravnave pošlje na predpisanem obrazcu na e-naslov: gp.mzi@gov.si najkasneje do 1. 9. 2021. Javnost lahko spremlja postopek sprejemanja predpisov tudi preko enotne vstopne točke za sodelovanje javnosti E-demokracija.

Podrobnosti

Vir: MZI

]]>
Predpisi SLO
news-4578Tue, 20 Jul 2021 09:46:47 +0200Izdano energetsko dovoljenje za projekt JEK2/nc/novica/n/izdano-energetsko-dovoljenje-za-projekt-jek2-4578/Ministrstvo za infrastrukturo je na podlagi sprejete Dolgoročne podnebne strategije Slovenije ter Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) izdalo energetsko dovoljenje za projekt JEK2, s katerim ministrstvo odpira pot za izvedbo upravnih postopkov in pripravo dokumentacije za investicijsko odločanje o JEK2, kar je nujna podlaga za končno odločitev o optimalnem energetskem scenariju za prihodnjo oskrbo nizkoogljične Slovenije. Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec je na včerajšnji novinarski konferenci ob izdaji energetskega dovoljenja za energetski projekt Jedrska elektrarna Krško 2 (v nadaljevanju: JEK2) poudaril, da gre za eno najpomembnejših odločitev, ki bo pomembno vplivala na blaginjo in okolje, v katerem bodo živele prihodnje generacije. »Zastavili smo si jasen cilj, da do leta 2050 dosežemo neto ničelne emisije oziroma podnebno nevtralnost Slovenije. Tako Nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN) kot Podnebna strategija jedrsko energijo prepoznavata kot pomemben del rešitve, saj jedrska energija v sobivanju z obnovljivimi viri energije ključno prispeva k učinkovitosti elektroenergetskega prehoda Slovenije v smeri nizkoogljičnosti in hkrati robustnosti elektroenergetskega sistema«. Minister je ob tem še dodal, da energetsko dovoljenje za JEK2 predstavlja pomemben mejnik, saj omogoča začetek široke javne razprave o nadaljnji vključenosti jedrske energije v elektroenergetskem prehodu in z njim povezanih izzivih. Ob tem je še posebej izpostavil pomen dosega družbenega konsenza ob vprašanju, ali želimo čisto, zeleno energijo.

Na ministrstvu izpostavljajo, da izdaja energetskega dovoljenja ne predstavlja dokončne odločitve za projekt, temveč odpirajo pot za izvedbo upravnih postopkov in pripravo dokumentacije za investicijsko odločanje o JEK2, kar je nujna podlaga za končno odločitev o optimalnem energetskem scenariju za prihodnjo oskrbo nizkoogljične Slovenije. Celoten postopek je izredno kompleksen, saj združuje preverjanja različnih okoljskih, prostorskih, tehničnih in ekonomskih parametrov projekta JEK2. Vsa našteta preverjanja bodo potekala v okviru postopkov DPN, presoje vplivov na okolje, preverjanja čezmejnih vplivov na okolje, pridobivanja gradbenega dovoljenja, izbire dobavitelja in zapiranja finančne konstrukcije.

Martin Novšak, generalni direktor GEN energije, energetsko dovoljenje za JEK2 vidi kot pomemben mejnik na poti k odločitvi o dolgoročni rabi jedrske energije v Sloveniji, ki lahko z dodatnimi jedrskimi proizvodnimi zmogljivostmi ključno prispeva k učinkovitosti elektroenergetskega prehoda Slovenije v smeri nizkoogljičnosti, razpoložljivosti in cenovni ugodnosti. »Doslej opravljene študije upravičenosti projekta kažejo, da je JEK2 za prihodnjo zanesljivo oskrbo Slovenije z doma proizvedeno električno energijo izvedljiv in koristen projekt, ki ustrezno odgovarja na ključne izzive energetske trileme in omogoča učinkovito soočanje Slovenije z izzivi zelenega elektroenergetskega prehoda,« je poudaril Novšak.

Povezane vsebine:

Vir: MZI

]]>
Energetska infrastruktura
news-4577Fri, 16 Jul 2021 14:09:14 +0200Informacija v zvezi uveljavitvijo 11. člena interventnega zakona o podaljšanju rudarskih pravic za izkoriščanje mineralnih surovin/nc/novica/n/informacija-v-zvezi-uveljavitvijo-11-clena-interventnega-zakona-o-podaljsanju-rudarskih-p-4577/Ministrstvo za infrastrukturo obvešča, da je začel veljati Zakon o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije COVID-19 (v nadaljevanju: ZIUPGT), ki omogoča podaljšanje veljavnosti rudarskih pravic za izkoriščanje, za katere koncesijska razmerja potečejo v letu 2021 ali v letu 2022, na predlog koncesionarja za 18 mesecev. Za podaljšanje koncesijskega razmerja morajo koncesionarji do izteka enomesečnega roka vložiti vlogo oziroma predlog za takšno izredno podaljšanje.Koncesionarji, ki želijo izredno podaljšanje rudarske pravice na podlagi 11. člena ZIUPGT, morajo izpolnjevati naslednje pogoje:

  1. rudarska pravica, ki jo imajo, mora poteči v letu 2021 ali 2022
  2. vložiti morajo vlogo za izredno podaljšanje rudarske pravice na podlagi 11. člena ZIUPGT
  3. vlogo morajo vložiti do najkasneje do 14. avgusta 2021
  4. podpisani dodatek h koncesijski pogodbi je potrebno vrniti ministrstvu, pristojnemu za rudarstvo, najpozneje v enem mesecu od vročitve.

Vsi navedeni pogoji morajo biti kumulativno (to pomeni hkrati) izpolnjeni, da se koncesionarju rudarska pravica lahko podaljša na podlagi 11. člena ZIUPGT.

Oba roka, ki jih določa 11. člen ZIUPGT (to je rok za vložitev vloge za izjemno podaljšane rudarske pravice in rok za vrnitev podpisanega dodatka h koncesijski pogodbi), sta prekluzivna in ju ni možno podaljšati. V kolikor vloga za izredno podaljšanje ne bo vložena pravočasno, kakor tudi v kolikor koncesionar ne bo pravočasno vrnil podpisanega dodatka h koncesijski pogodbi, bo izgubil pravico do izrednega podaljšanja rudarske pravice. V tem primeru se rudarska pravica in koncesijsko razmerje ne podaljšata skladno z 11. členom ZIUPGT in prenehata v skladu z veljavno koncesijsko pogodbo in določbami ZRud-1. Enako bo veljalo v vseh tistih primerih, ko koncesionarji sploh ne bodo vložili vloge za podaljšanje na podlagi 11. člena ZIUPGT. Izredno podaljšanje je tako primarno odvisno od volje koncesionarjev in sekundarno od izpolnitve navedenih pogojev.

Ker se v prihodnjih mesecih zaradi ZIUPGT pričakuje povečana obremenitev ministrstva, je izjemnega pomena, da so vloge, ki jih bodo koncesionarji vlagali na podlagi 11. člena ZIUPGT, jasne in nedvoumne. V kolikor ima koncesionar v trenutku vložitve vloge na podlagi 11. člena ZIUPGT na ministrstvu že vloženo vlogo za podaljšanje na podlagi določb ZRud-1, je v vlogi na podlagi 11. člena ZIUPGT potrebno navesti tudi, da s to vlogo umika svojo vlogo vloženo na podlagi ZRud-1. Vlogo za izredno podaljšanje lahko vložijo tudi tisti koncesionarji, ki so do uveljavitve ZIUPGT že vložili vlogo za podaljšanje, pa jim je bila ta zavrnjena ali zavržena. V kolikor so zoper odločbo ministrstva o zavrnitvi ali zavrženju že vložili pravno sredstvo, bodo morali za obravnavo njihovih vlog po 11. členu ZIUPGT takšno pravno sredstvo umakniti in do izteka roka za vložitev vloge za podaljšanje po 11. členu ZIUPGT o tem obvestiti ministrstvo, da bo lahko slednje pričelo z vodenjem novega postopka.

Izjemno podaljšanje je časovno omejeno na 18 mesecev. Namen interventnega ukrepa je, da tisti koncesionarji, ki želijo podaljšanje rudarske pravice za daljše obdobje, v tem času pridobijo vsa manjkajoča in potrebna dokazila o izpolnjevanju pogojev za redno podaljšanje rudarske pravice. Tisti koncesionarji, ki teh pogojev ne bodo mogli izpolniti, pa se bodo morali v obdobju izrednega podaljšanja omejiti na sanacijo pridobivalnih prostorov in do izteka 18-mesečnega roka izpeljati obveznosti skladno z določbami 6. poglavja VI. dela ZRud-1.

Tistim koncesionarjem, ki izpolnjujejo pogoje za redno podaljšanje rudarske pravice skladno z določbami ZRud-1 in so ali bodo svoje vloge za redno podaljšanje vložili pravočasno (to je pred iztekom 6-mesečnega roka pred potekom časa, za katerega je bila koncesijska pogodba sklenjena), se bo omogočilo podaljšanje skladno z določbami ZRud-1.

V primeru, da potrebujete dodatne informacije, lahko pokličete na (01) 487-81-94 in (01) 487-82-55.

Zakon o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije COVID-19 (ZIUPGT)

Vir: MZI

]]>
Predpisi SLO
news-4573Thu, 15 Jul 2021 14:49:40 +0200Javna obravnava Zakona o oskrbi s toploto/nc/novica/n/javna-obravnava-zakona-o-oskrbi-s-toploto-4573/Ministrstvo za infrastrukturo je objavilo predlog zakona za javno obravnavo. Nov zakon ureja pogoje za zagotavljanje oskrbe s toploto iz distribucijskega sistema in plini iz distribucijskega sistema, ki ni povezan s prenosnim ali drugim distribucijskim sistemom plina v Republiki Sloveniji.Predlog novega zakona je nastal na podlagi Analize nadomestitve veljavnega Energetskega zakona in prenosa paketa EU predpisov „Čista energija za vse evropejce“ v okviru tehnične pomoči pri prenosu navedenega zakonodajnega paketa. Predlog zakona temelji na dosedanji ureditvi oskrbe s toploto in drugimi energetskimi plini iz EZ-1 in zato večinoma tudi prenaša vsebinsko enake določbe.

Obstoječa zakonska ureditev je s predlogom zakona dopolnjena glede posameznih vsebin, za katere se je izkazalo, da so pomanjkljivo urejene ali potrebujejo nadgradnjo in prilagoditev glede na izkušnje in nove cilje na področju energetike. Zakon pokriva področje distribucije toplote in plinov iz distribucijskih sistemov, ki niso povezani s katerim od prenosnih sistemov (torej so lokalni izolirani distribucijski sistemi) in zato predstavljajo naravni monopol tudi v primeru prodaje samega energenta. Glede na predvidene ukrepe za dosego podnebnih in energetskih ciljev iz NEPN lahko pričakujemo še več (manjših) sistemov daljinskega ogrevanja v prihodnje, predvsem pa prenove obstoječih sistemov v bolj učinkovite in moderne.

Predlogi v osnutku zakona poskušajo ujeti ravnotežje med varovanjem odjemalca v odnosu do monopolnega dobavitelja in dovolj svobode pri oblikovanju poslovnega modela distributerja toplote za ekonomsko vzdržno in tehnično moderno distribucijo.

Zakon tako s spremenjenim kriterijem širi možnost izbire občine za tržno distribucijo kot obliko izvajanja distribucije toplote. Zakon predlaga izločitev distribucije pare iz regulacije cene, kot je to že v veljavi za daljinsko hlajenje, saj je odjemalcev na teh sistemih relativno malo in je pogajalska moč obeh strani izenačena.

Zakon predlaga dvig kriterija za obvezno regulacijo cene toplote, pri čemer pa dopušča manjšim sistemom, da še naprej določajo ceno toplote v skladu z metodologijo in soglasjem agencije na izhodiščno ceno.

Metoda regulacije na osnovi pričakovanih stroškov in izhodiščne cene zaradi enosmerne regulacije ne upošteva posebej donosa distributerja. Če bi želeli v regulacijo cene vključiti donos, bi se metoda pričakovano bistveno razširila in bi za manjše sisteme in za agencijo postala nevzdržna. Zakon zato predlaga možnost dodatka k ceni tarifne postavke, ki jo na osnovi soglasja koncedenta določi distributer. Na ta način se nadomesti regulacija donosa in se lahko še naprej ohrani enotna regulacija stroškov izvajanja gospodarske javne službe za vse distributerje toplote ter hkrati omogoči distributerjem da povišajo končno ceno toplote za odjemalca in si s tem zagotovijo dodatne prihodke za pričakovane investicije.

Končno ceno toplote bo tako kljub regulaciji upravičenih stroškov skozi preračun izhodiščne cene možno v soglasju s koncedentom prilagajati lokalnim potrebam in značilnostim energetske oskrbe, tako z dodatkom za dvig cene kot z znižanjem končne cene s subvencijo (trenutno npr. v Velenju). Oboje bo prikazano tudi na računu.

Zakon vzporedno z distribucijo toplote, kot do sedaj, ureja tudi distribucijo (energetskih) plinov iz lokalnih nepovezanih omrežij, saj je zaradi značilnosti distribucije sistem urejanja podoben. Pri tem se cena plina določa prosto.

Zainteresirana javnost lahko morebitne pripombe na predlog zakona v času javne obravnave pošlje na predpisanem obrazcu na e-naslov: gp.mzi@gov.si najkasneje do 1. 9. 2021. Javnost lahko spremlja postopek sprejemanja predpisov tudi preko enotne vstopne točke za sodelovanje javnosti E-demokracija.

Podrobnosti

Vir: MZI

]]>
Predpisi SLO
news-4575Thu, 15 Jul 2021 14:02:00 +0200Medresorska delovna skupina za pripravo stališč o predlogu podnebno energetskega paketa »Pripravljeni za 55«/nc/novica/n/medresorska-delovna-skupina-za-pripravo-stalisc-o-predlogu-podnebno-energetskega-paketa-p-4575/Vlada RS je na današnji 86. redni seji je sprejela Sklep o ustanovitvi Medresorske delovne skupine za pripravo stališč o predlogu podnebno energetskega paketa »Pripravljeni za 55«. V okviru svežnja predlogov želi Evropska komisja politike EU na področju podnebja, energije, rabe zemljišč, prometa in obdavčitve pripraviti na zmanjšanje neto emisij toplogrednih plinov za vsaj 55 % do leta 2030 v primerjavi z ravnmi iz leta 1990.Predlogi iz zakonodajnega paketa »Pripravljeni za 55« (engl. »Fit for 55«) prinašajo ukrepe, s katerimi bo mogoče velikopotezno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, kot to določa Evropski podnebni zakon. Med predlaganimi ukrepi so med drugim:

  • uvedba trgovanja z emisijami v sektorjih prometa in stavb,
  • poostritev sedanjega sistema EU za trgovanje z emisijami,
  • ukrepi za preprečevanje selitve virov ogljikovega dioksida,
  • večja poraba energije iz obnovljivih virov,
  • večja energijska učinkovitost.

Naloge medresorske delovne skupine, ki bo imela horizontalni pregled nad vsemi dosjeji v paketu »Pripravljeni za 55«, se nanašajo tako na podporo pri vodenju Sveta EU kot tudi na oblikovanje stališč Slovenije do posameznih predlogov znotraj paketa. Koordinacijo in administrativno-tehnično podporo za delo medresorske delovne skupine bo zagotavljalo Ministrstvo za okolje in prostor (MOP). Medresorsko delovno skupino sestavljajo:

  • mag. Andrej Vizjak, minister za okolje in prostor (vodja skupine);
  • Jernej Vrtovec, minister za infrastrukturo;
  • dr. Jože Podgoršek, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano;
  • Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo;
  • mag. Andrej Šircelj, minister za finance;
  • dr. Anže Logar, minister za zunanje zadeve

V okviru medresorske delovne skupine deluje tudi ožja operativna skupina za podnebno energetski paket »Pripravljeni za 55«, ki je zadolžena za pripravo vseh potrebnih gradiv za delo medresorske delovne skupine. Ožjo operativno skupino vodi generalni direktor Direktorata za okolje na MOP. Ožjo operativno skupino sestavljajo:

  • Iztok Slatinšek, generalni direktor Direktorata za okolje, MOP;
  • Zorana Komar, MOP;
  • Miha Movrin, MOP;
  • Mateja Pitako, MOP;
  • Mag. Barbara Simonič, MOP;
  • Luka Vombek, MOP;
  • Darko Trajanov, generalni direktor Direktorata za trajnostno mobilnost in prometno politiko, Ministrstvo za infrastrukturo (MzI);
  • Marija Lesjak, MzI;
  • mag. Erik Potočar, MzI;
  • Tina Seršen, MzI;
  • dr. Simon Poljanšek, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP);
  • dr. Boštjan Petelinc, MKGP;
  • Maja Dovžak, MKGP;
  • Jernej Salecl, generalni direktor Direktorata za internacionalizacijo, podjetništvo in tehnologijo, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT);
  • Dr. Erika Glasečnik (MGRT),
  • Danilo Anton Ranc, generalni direktor Direktorata za lesarstvo, MGRT;  
  • Gregor Umek, MGRT;
  • Zoran Bricman, MGRT;
  • mag. Tina Humar, generalna direktorica Direktorata za sistem davčnih, carinskih in drugih javnih prihodkov, Ministrstvo za finance (MF);
  • Mitja Brezovnik, MF;
  • Andreja Šimenc, Ministrstvo za zunanje zadeve.

Vir: MOP

]]>
Politika EU
news-4571Thu, 15 Jul 2021 11:14:00 +0200Državni zbor podprl Zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije/nc/novica/n/drzavni-zbor-podprl-zakon-o-spodbujanju-rabe-obnovljivih-virov-energije-4571/Državni zbor je 13. 7. 2021 s 57 glasovi za in nobenim proti potrdil nov Zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (ZSROVE). Zakon vsebinsko ureja izvajanje politike države in občin na področju rabe obnovljivih virov energije (OVE), določa cilje na področju OVE ter ukrepe za doseganje teh ciljev in načine njihovega financiranja. Ureja tudi potrdila o izvoru, samooskrbo z električno energijo iz OVE, skupnosti OVE, rabo OVE v sektorju ogrevanja, hlajenja in v sektorju prometa, dodatno pa tudi informiranje in usposabljanje inštalaterjev. Zakon je objavljen v Uradnem listu RS, št. 121/2021.Poseben zakon, ki ureja področje OVE, bo omogočal lažje izvajanje regulatornih in strokovnih nalog javne uprave na tem področju ter hitrejšo vsakokratno uskladitev nacionalne zakonodaje z evropsko.

Namen Zakona o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (ZSROVE) je uskladitev nacionalnega pravnega reda s pravom EU. Z zakonom se v slovenski pravni red prenašajo zakonodajni akti paketa "Čista energija za vse Evropejce", ki se nanašajo na spodbujanje uporabe obnovljivih virov energije (Direktiva (EU) 2018/2001 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov) in potrdila o izvoru energije iz soproizvodnje z visokim izkoristkom ter o spodbujanju električne energije iz soproizvodnje z visokim izkoristkom (del Direktive 2012/27/ES o energetski učinkovitosti).

Temeljni cilj zakona je spodbujati rabo OVE v vseh sektorjih proizvodnje in rabe energije. S tem se zasleduje cilj podnebno nevtralne družbe in zelenitve našega gospodarstva in družbe.

Nekatere bistvene vsebine zakona:

  • v zakonu je določen vsakoletni izhodiščni delež OVE, ki ne sme biti nižji od 25 %, medtem ko so skupni cilj 2030 in vmesni cilji po tehnologijah po letih določeni v NEPN;
  • v zakonu se ureja podporna shema in v okviru tega tudi vsebina v zvezi z deklaracijami za proizvodne naprave in potrdili o izvoru. Majhnim proizvajalcem je dana možnost neposrednega vstopa v podporno shemo, za večje pa so obvezni konkurenčni postopki. Zakon določa tudi delovanje centra za podpore, obvezne državne GJS, ki upravlja s sredstvi. Na podlagi koncesije bo to službo še naprej izvajal Borzen. Zakon ureja tudi nadomestilo lokalnim skupnostim za izrabo prostora za veter;
  • v okviru mehanizmov mednarodnega sodelovanja zakon ureja pravila glede statističnih prenosov, skupnih projektov in sodelovanja v finančnem mehanizmu EU. Sredstva za nakup se zagotovijo iz podporne sheme, sredstva pridobljena s prodajo pa so prihodek sredstev za podpore;
  • na področju samooskrbe prihaja do bistvenih sprememb glede na obstoječo shemo. Končni odjemalci bodo morali plačati omrežnino na vso prevzeto energijo iz omrežja, obenem pa bodo za viške dobili plačilo;
  • z vidika prostorskega urejanja je v zakonu določeno, da morajo nosilci planiranja in operaterji omrežij pri razvoju in umeščanju upoštevati spodbujanje OVE. Urejena je tudi časovna omejitev za trajanje izdaje dovoljenj, in sicer skupaj največ 2 leti, za proizvodne naprave do 150 kW pa največ 1 leto. Vzpostavlja se tudi kontaktna točka za pomoč vlagatelju pri postopkih pridobivanja dovoljenj. Naloge kontaktne točke so del dejavnosti centra za podpore (Borzen) in se financirajo iz sredstev za podpore;
  • na področju ogrevanja in hlajenja je v skladu z direktivo določen sektorski cilj OVE, in sicer okvirno 1,3 % povečanje deleža na leto. Eden izmed ukrepov za povečanje deleža OVE v tem sektorju je prepoved projektiranja in vgradnje kotla na kurilno olje, mazut in premog po letu 2023. Pri sistemih daljinskega ogrevanja je določen cilj povečevanja OVE deleža za 1 % na leto, obveznost priprave trajnostnih načrtov ter možnost odklopa odjemalca od energetsko neučinkovitih sistemov po letu 2025;
  • pri vključevanju energije iz obnovljivih virov v promet je določeno, da se do 2030 doseže vsaj 14 % delež energije iz obnovljivih virov, delež v posameznem letu pa ne sme pasti pod 10 %.

Zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (ZSROVE)  - sprejeto v Državnem zboru

Vir: MZI

]]>
Predpisi SLO
news-4570Thu, 15 Jul 2021 10:08:55 +0200Odgovor na očitke sindikalnih predstavnikov o delu operativne delovne skupine za prestrukturiranje premogovnih regij/nc/novica/n/odgovor-na-ocitke-sindikalnih-predstavnikov-o-delu-operativne-delovne-skupine-za-prestrukt-4570/Ministrstvo za infrastrukturo obžaluje odločitev g. Branka Sevčnikarja in g. Simona Lamota, da izstopita iz operativne delovne skupine ministrstva za prestrukturiranje premogovnih regij, ki je bila ustanovljena 2019 z namenom obravnave vprašanj povezanih z vprašanjem prestrukturiranja premogovnih regij. Operativna delovna skupina se je sestala sedemkrat (11. 7. 2019; 22. 11. 2019; 19. 6. 2020; 15. 9. 2020, 24. 11. 2020; 9. 3. 2021; 12. 5. 2021). Na vsakem srečanju je obravnavala vsebinska vprašanja povezana s pripravo strategije, se seznanjala z aktualnimi procesnimi koraki in vprašanji celovite presoje vplivov na okolje, vsem sodelujočim dajala možnosti predstavljati svoje poglede in aktivnosti, ki so povezane z namenom strategije, ter obravnavala še dodatna vprašanja, ki vplivajo na vsebino strategije (Sklad za pravičen prehod, državne pomoči, Dolgoročna podnebna strategija Slovenije, ipd.). Kratki povzetki razprav, ki so potekala, so na voljo javnosti na spletni strani operativne delovne skupine.

Ministrstvo za infrastrukturo ostro zavrača očitke, da so bili predlogi omenjenih sindikalnih predstavnikov v okviru skupine ignorirani in izigrani. Prav tako ministrstvo zavrača očitke, da je bila strategija pripravljena brez analiz. Analiza ključnih priložnosti in izzivov je bila pripravljena kot strokovna podlaga pred pripravo strategije in je prav tako objavljena na spletni strani ministrstva. Sindikalnima predstavnikoma je bila dvakrat tudi ponujena možnost, da predstavita svojo analizo, ki jo je po naših informacijah pripravil Ekonomski inštitut Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, vendar sta sindikalna predstavnika dvakrat to možnost zavrnila. Dodatno velja opozoriti, da so imeli le člani operativne delovne skupine ministrstva septembra 2020 možnost, da pred objavo prvega osnutka strategije vplivajo na vsebino (na seji 15. 9. 2020 so bili pozvani k vsebinskemu pregledu prvega osnutka in predložitvi svojih predlogov pred objavo strategije in začetkom postopka celovite presoje vplivov na okolje).

Ločeno od dela operativne skupine je potekala javna razgrnitev strategije in okoljskega poročila. Vse prejete pripombe in odgovori nanj so objavljeni v tem dokumentu. Iz gradiv je razvidno, katere pripombe sindikalnih organizacij so bile upoštevane in katere ne, s podanimi pojasnili.

Ključne pripombe sindikatov, ki jih ministrstvo za infrastrukturo v javni obravnavi ni upoštevalo:

  • da se ne upošteva politično že dogovorjenih višjih ciljev EU do 2030 (- 55 % zmanjšanje emisij toplogrednih plinov) in posledično, da se ne sme upoštevati ugotovitev okoljskega poročila. Povzetek odgovora ministrstva: Evropski podnebni zakon je že sprejet in določa skupni cilj zmanjševanja emisij do 2030 na -55 %. Okoljsko poročilo sloni na strokovnih argumentih in ti niso bili izpodbijani s strani nobene od strokovnih organizacij, ki so sodelovale pri njegovem oblikovanju;
  • da je potrebno preučiti možnost postopnega opuščanja rabe premoga v Sloveniji. Povzetek odgovora ministrstva: Postopno opuščanje premoga je možno v državah, kjer imajo več delujočih rudnikov in več termoelektrarn (npr. Nemčija, Poljska). Tam izstop iz premoga poteka na način, da nekatere rudnike in termoelektrarne zapirajo pred drugimi, odvisno od posameznih dejavnikov, ki vplivajo na to. Slovenija je država z enim delujočim premogovnikom in eno termoelektrarno. O zaprtju bloka 5 pred 2030 je že bilo odločeno z NEPN in ni predmet te strategije;
  • da dialog s sindikati ni bil izveden. Povzetek odgovora ministrstva: V postopku priprave osnutka strategije so imeli vsi deležniki, vključno s sindikati, številne priložnosti sodelovati pri pripravi strategije in njene CPVO. Povabljeni so bili na individualne intervjuje, delavnice, javno posvetovanje itd. S sindikati se je izvajalec priprave predloga strategije (družba Deloitte) kot tudi ministrstvo večkrat intenzivno pogovarjala in srečevala, zato bi bila navedba, da sindikati niso bili deležnik v postopku, neresnična. Drži pa, da vsi njihovi predlogi niso bili upoštevani, kar, naj jasno poudarimo, velja tudi za ostale deležnike v tem procesu, saj je potrebno iskati kompromis med več vpletenimi stranmi;
  • da je potrebno upoštevati število 4000 do 6000 posrednih delovnih mest. Povzetek odgovora ministrstva: Upoštevana so bila uradna letna poročila skupine PV in TEŠ. Podatki so bili pridobljeni s strani PV, predvsem pa temeljijo na analizi njihovih dobaviteljev, katerih prihodek je neposredno vezan na PV. Upoštevati je potrebno tudi že predvideno zmanjševanje delovnih mest na račun zmanjševanja izkopa lignita in zaprtja bloka 5 pred 2030, za kar je bila odločitev sprejeta že z NEPN, in ni predmet te strategije;
  • da cene emisijskih kuponov niso bistvene, saj so vplačila v Podnebni sklad RS s strani TEŠ nevtralni posel za državo. Povzetek odgovora ministrstva: Iz uradnih letnih poročil TEŠ je razvidno, da cene emisijskih kuponov vplivajo na izgubo TEŠ;
  • da bi bil najoptimalnejši scenarij izstopa iz premoga glede na zaloge premoga leto 2042. Povzetek odgovora ministrstva: Izbira scenarija 2033 za javno razgrnitev je bila sprejeta s strani šestih državnih sekretarjev medresorske vladne delovne skupine in utemeljitev za izbor letnice 2033 je predstavljen v posebnem poglavju osnutka strategije, ki je bil objavljen;
  • da strategija ni skladna z NEPN. Povzetek odgovora ministrstva: NEPN jasno določa, da bo odločitev o opustitvi rabe premoga sprejeta v 2021 in ustrezno upoštevana pri reviziji NEPN v letih 2023/2024. Vsaj 75 % oskrbe z električno energijo iz virov v Sloveniji do leta 2030 ni pod vprašanjem. Cilji do 2040 bodo določeni z NEPN 2029, ki bo moral upoštevati tudi obveznosti na področju OVE, URE in TGP. Ustrezna raven zanesljivosti oskrbe z električno energijo se lahko zasleduje z različnimi domačimi proizvodnimi viri;
  • da je potrebno pred sprejetjem strategije še izvesti analizo vpliva zaprtja TEŠ na končno ceno električne energije. Povzetek odgovora ministrstva: Izračun vpliva na končno ceno električne energije je nemogoče izvesti, saj se cena oblikuje na evropskem trgu, nanjo pa vplivajo številni zunanji dejavniki;
  • ustanovitev posebnega sklada, ki se financira iz Podnebnega sklada. Povzetek odgovora ministrstva: Odločitev, da se tak sklad ne predvidi, je sprejela medresorska vladna delovna skupina šestih državnih sekretarjev na podlagi utemeljitev MOP.

Ob tem velja ponovno poudariti, da je odločitev o letnici izstopa iz premoga neposredno povezana z možnostjo Slovenije, da koristi sredstva iz Sklada za pravični prehod v obdobju 2021-2027. Intervencija iz sklada se lahko upraviči le, če letnica izstopa iz premoga ni preveč oddaljena, saj je sklad strogo namenski in iz njega se lahko financira le dejavnosti, ki se izvajajo za namen gospodarskega prestrukturiranja premogovnih regij, ki je že v teku. Predpostavka, da se bo gospodarsko prestrukturiranje začelo šele v naslednjem desetletju ali še kasneje, lahko premogovni regiji SAŠA onemogoči dostop do EU sredstev v obdobju 2021-2027.

Vir: Ministrstvo za infrastrukturo

]]>
Opuščanje rabe premoga
news-4572Thu, 15 Jul 2021 09:18:00 +0200Javni poziv k prijavi projektov proizvodnih naprav za proizvodnjo elektrike iz OVE in v SPTE za vstop v podporno shemo/nc/novica/n/javni-poziv-k-prijavi-projektov-proizvodnih-naprav-za-proizvodnjo-elektrike-iz-ove-in-v-sp-4572/Agencija za energijo je na podlagi 373. člena Energetskega zakona (Ur. l. RS, št. 60/19 - uradno prečiščeno besedilo, 65/20 in 158/20 - ZURE) objavila deveti javni poziv za izbor projektov za nove in obnovljene proizvodne naprave na obnovljive vire energije (OVE) in v soproizvodnji toplote in elektrike z visokim izkoristkom (SPTE), za katerih proizvedeno elektriko bodo proizvajalci upravičeni do pridobitve podpore. Projekte proizvodnih naprav OVE in SPTE lahko poleg investitorjev prijavijo tudi promotorji, ki lahko investitorje najdejo po potrditvi njihovega prijavljenega projekta.Predmet javnega poziva je izbor projektov za nove in obnovljene proizvodne naprave oziroma skupine projektov za nove proizvodne naprave (v nadaljevanju: projekt) na obnovljive vire energije (OVE) in iz soproizvodnje z visokim izkoristkom (SPTE). Do prijave na javni poziv so upravičeni investitorji in promotorji (v nadaljevanju: prijavitelj) s projekti za proizvodne naprave iz 8. člena v povezavi s 4. in 5. členom Uredbe o podporah elektriki, proizvedeni iz obnovljivih virov energije in v soproizvodnji toplote in elektrike z visokim izkoristkom (Ur. l. RS št. 74/16, 74/20).

Prijavitelj v prijavi projekta za proizvodno napravo OVE in SPTE na javni poziv ponudi ceno elektrike proizvedene v proizvodni napravi v EUR/MWh, ki mora biti določena skladno z Metodologijo za določanje cene elektrike proizvodnih naprav in referenčnih stroškov proizvodnje elektrike proizvodnih naprav OVE in SPTE ter navede načrtovano letno količino elektrike, proizvedene v proizvodni napravi iz prijavljenega projekta v MWh.

Skupna višina razpoložljivih sredstev po javnem pozivu je 10,0 mio EUR, ki se namenijo investitorjem za zagotavljanje podpor za elektriko, ki bo letno proizvedena v proizvodnih napravah OVE in SPTE iz prijavljenih projektov. Razpoložljiva sredstva se skladno z 21. členom uredbe razdelijo v okviru dvokrožnega konkurenčnega postopka. V prvem krogu je na voljo 9,0 mio EUR za nove proizvodne naprave, v drugem krogu pa 1,0 mio EUR za obnovljene proizvodne naprave; proizvodne naprave na lesno biomaso, ki zaradi starosti niso več upravičene do podpore; in proizvodne naprave, ki niso uspele v postopku prvega kroga.

Izvedba projekta za proizvodno napravo OVE in SPTE mora biti v skladu z veljavno zakonodajo: proizvodna  naprava  mora  biti  izvedena  skladno  z  vsemi  veljavnimi predpisi s področja graditve objektov, proizvodnje električne energije oziroma toplote, varovanja okolja ter drugimi veljavnimi predpisi. Za projekte proizvodnih naprav investitorjev, katerih izvedba je glede na predpise s področja gradnje pogojena z veljavnim gradbenim dovoljenjem, je prijava projekta pogojena s predložitvijo gradbenega dovoljenja.

Promotorji morajo za izbrane projekte proizvodnih naprav OVE in SPTE v 30 dneh od vročitve sklepa o potrditvi projekta predložiti zavarovanje za izvedbo potrjenega projekta v višini 2 % investicijske vrednosti projekta.

Skrajni rok za prijavo projektov proizvodnih naprav OVE in SPTE na javni poziv za vstop v podporno shemo je 15. 9. 2021.

Podrobnejše informacije

Vir: Agencija za energijo

]]>
Javne objave
news-4574Thu, 15 Jul 2021 07:16:00 +0200Poročilo o delovanju NEK za junij 2021/nc/novica/n/porocilo-o-delovanju-nek-za-junij-2021-4574/NEK je junija 2021 proizvedla 516.422 MWh bruto električne energije na izhodu generatorja oziroma oddala v elektroenergetsko omrežje 491.433 MWh električne energije. V tem mesecu je bila proizvodnja za 1 % večja od načrtovane.Faktor razpoložljivosti v juniju 2021 je bil 100-odstoten. Elektrarna je obratovala znotraj omejitev tehničnih specifikacij. Vsi varnostni sistemi so bili zmožni delovati.

Reka Sava se je zaradi delovanja NEK v juniju 2021 segrevala povprečno za 1,9 ºC in največ za 2,8 ºC od dovoljenih 3 ºC.

Največja skupna dopustna letna radioaktivnost tritija v tekočinskih izpustih je 45 TBq. Od tega je delež tritija junija 2021 znašal 0,33 % letne omejitve, njegov skupni delež do konca junija 2021 pa 33,0 % letne omejitve. Za ostale radionuklide, katerih dopustna letna radioaktivnost je 100 GBq, je njihov delež v juniju 2021 znašal 0,0013 % letne omejitve, v prvih šestih mesecih 2021 pa 0,0193 % letne omejitve.

Celoten vpliv na prebivalstvo zaradi izpustov radioaktivnih snovi je omejen z dozo 50 μSv na razdalji 500 metrov od reaktorja. Ocenjen vpliv je v juniju 2021 znašal 0,12 % letne omejitve oziroma do konca junija 1,3 % letne omejitve.

V juniju 2021 je bilo uskladiščenih 7,7 m3 nizko in srednje radioaktivnih odpadkov.

Vir: NEK

]]>
Energetska infrastruktura
news-4579Wed, 14 Jul 2021 14:54:00 +0200Sprejeta Resolucija o dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050/nc/novica/n/sprejeta-resolucija-o-dolgorocni-podnebni-strategiji-slovenije-do-leta-2050-4579/Državni zbor Republike Slovenije je dne 13. 7. 2021 z 49 glasovi za in 17 glasovi proti potrdil Resolucijo o dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050 (ReDPS50). Slovenija si s strategijo zastavlja jasen cilj do leta 2050 doseči neto ničelne emisije oziroma podnebno nevtralnost. Podnebna strategija temelji na načelih zmanjševanja emisij TGP, učinkovite rabe energije in zmanjševanja porabe energije, podnebne pravičnosti, pravičnega prehoda in znanstvenih dognanj. Podnebna strategija je strateški dokument in ne vsebuje konkretnih ukrepov. Akcijski načrt za izvajanje podnebne strategije do leta 2030 je Nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN). Dokumenta sta bila pripravljena usklajeno in temeljita na istih strokovnih podlagah.

S postavljenim podnebnim ciljem strategija zastavlja izziv in daje priložnost sektorjem, kot so promet, energetika, industrija, kmetijstvo, stavbe (raba goriv v gospodinjstvih, storitvenem sektorju), odpadki ter raba zemljišč, sprememba rabe zemljišč in gozdarstvo ter njihovim sektorskim politikam cilj doseganja skupnih neto ničelnih emisij do leta 2050. Postavlja tudi strateške sektorske cilje za leto 2050 (in 2040), ki jih morajo posamezni sektorji dosledno upoštevati in vgraditi v svoje sektorske dokumente in načrte.

Vizija strategije je, da bo Slovenija leta 2050 podnebno nevtralna in na podnebne spremembe odporna družba na temeljih trajnostnega razvoja. Učinkovito bo ravnala z energijo in naravnimi viri ob hkratnem ohranjanju visoke stopnje konkurenčnosti gospodarstva. Družba bo temeljila na ohranjeni naravi, krožnem gospodarstvu, obnovljivih in nizkoogljičnih virih energije, trajnostni mobilnosti, lokalno pridelani zdravi hrani.

Na vplive podnebnih sprememb bo postala prilagojena in odporna družba z visoko, kakovostjo in varnostjo življenja, ki izkorišča priložnosti v razmerah spremenjenega podnebja. Prehod v podnebno nevtralno družbo bo vključujoč, upoštevana bodo načela podnebne pravičnosti. Stroški in koristi prehoda bodo porazdeljeni pravično, tudi najranljivejšim skupinam prebivalstva bo omogočeno izvajanje ukrepov blaženja in prilagajanja.

Ministrstvo za okolje in prostor je dokument pripravilo na osnovi zavez Pariškega sporazuma, Okvirja dolgoročne podnebne politike Slovenije »Slovenija in zdrav planet« in evropske uredbe o upravljanju Energetske unije in podnebnih ukrepov (2018/1999).

Vir: MOP

]]>
Splošno
news-4569Tue, 13 Jul 2021 11:50:23 +0200Javna obravnava Pravilnika o zaščiti nizkonapetostnih omrežij in pripadajočih transformatorskih postaj/nc/novica/n/javna-obravnava-pravilnika-o-zasciti-nizkonapetostnih-omrezij-in-pripadajocih-transformato-4569/Ministrstvo za infrastrukturo je objavilo osnutek pravilnika za javno obravnavo. Pravilnik določa minimalne tehnične pogoje za zaščito nizkonapetostnih omrežij in z njimi povezanih transformatorskih postaj pred električnim udarom, tokovno preobremenitvijo in prenapetostjo.Elektrotehniška zveza Slovenije je v sodelovanju s podjetji s področja elektrogospodarstva zaradi novih spoznanj in napredka tehnike pripravila predlog novega pravilnika na področju zaščite nizkonapetostnih omrežij.

Pravilnik se uporablja za nizkonapetostna omrežja za razdelitev električne energije z nazivno napetostjo do 1 kV in nazivno frekvenco 50 Hz, vključno z razdelilnimi omaricami in priključnimi omaricami do sponk zaščitnega elementa, ki je namenjen zaščiti električne inštalacije v objektu ter pripadajoče transformatorske postaje s transformacijo srednje napetosti na nizko napetost. Določbe pravilnika se uporabljajo tudi pri vzdrževalnih delih v javno korist na področju energetske infrastrukture v elektroenergetiki.

Predlog novega podzakonskega akta definira nekatere nove pojme za pravilno razumevanje vsebine in vključuje naslednje novosti:

  • v okviru varnostnih zahtev jasneje določa, kateri obseg standardov se zahteva, kateri standardi pa so priporočeni;
  • določa izklop toka kratkega stika preko pripadajočega zaščitnega elementa električne inštalacije transformatorske postaje pri TN ozemljitvenem sistemu najpozneje v času 5 sekund;
  • na novo določa ukrepe za izklop nizkonapetostnega voda ob enopolnem kratkem stiku;
  • sodobneje obravnava zaščito pred previsoko napetostjo dotika in iznosom potenciala iz transformatorske postaje, saj se je uveljavil globalni ozemljitveni sistem, s katerim je to ustrezno določljivo;
  • na novo obravnava pogoje za projektiranje in izvedbo ozemljitev, vezano na višino dovoljene napetosti dotika in ozemljitvenega potenciala ter s tem povezanimi ukrepi za preprečitev previsoke napetosti dotika;
  • spreminja pogoje za izvedbo meritev ozemljitvenih sistemov objekta, s poudarkom na zahtevah, kadar je transformatorska postaja ali nizkonapetostno omrežje v območju globalnega ozemljitvenega sistema;
  • natančneje določa mesto vgradnje prenapetostnih odvodnikov v podzemnih nizkonapetostnih vodih;
  • povečuje nazivni odvodni tok prenapetostnih odvodnikov (iz 5 kA na 15 kA), kar omogoča boljšo zaščito pred atmosferskimi praznitvami;
  • povišuje višino transformatorskih postaj (iz 2,5 na 5 metrov), za katere ni potrebna strelovodna zaščita, kar je skladno z Uredbo o razvrščanju objektov (Ur. l. RS št. 37/18) in Pravilnikom o zaščiti stavb pred delovanjem strele (Ur. l. RS št. 28/09, 2/12 in 61/17 – GZ), ki take inženirske objekte razvršča med nezahtevne.

S sprejetjem novega pravilnika bo prenehal veljati obstoječi Pravilnik o zaščiti nizkonapetostnih omrežij in pripadajočih transformatorskih postaj (Ur. l. RS, št. 90/15).

Zainteresirana javnost lahko morebitne pripombe na predlog pravilnika v času javne obravnave pošlje na predpisanem obrazcu za pripombe na e-naslov: gp.mzi@gov.si najkasneje do 13. 8. 2021. Javnost lahko spremlja postopek sprejemanja predpisov tudi preko enotne vstopne točke za sodelovanje javnosti E-demokracija.

Podrobnosti

Vir: MZI

]]>
Predpisi SLO
news-4568Fri, 09 Jul 2021 11:00:17 +0200Zagotovljenih dodatnih 11,76 milijonov evrov za operacije energetskih prenov stavb širšega javnega sektorja/nc/novica/n/zagotovljenih-dodatnih-1176-milijonov-evrov-za-operacije-energetskih-prenov-stavb-sirsega-4568/Ministrstvo za infrastrukturo je v okviru objavljenega Povabila za zbiranje predlogov operacij energetske prenove stavb širšega javnega sektorja (ŠJS_2021) zaradi povečanega interesa za oddajo vlog objavilo spremembo povabila, v katerem se zvišuje višina razpoložljivih nepovratnih sredstev, ki so na razpolago za črpanje do zaključka obdobja upravičenosti operacij.Povabilo posredniškim organom k oddaji "Vloge prijavitelja za posredovanje predloga operacije energetske prenove stavb širšega javnega sektorja v letih 2021, 2022 in 2023" (Povabilo ŠJS_2021), ki je bilo objavljeno na spletni strani Ministrstva za infrastrukturo 16. 10. 2020, je zasnovano na podlagi že vzpostavljenega sistema za zbiranje predlogov operacij energetske prenove stavb oseb širšega javnega sektorja, ki bodo organu upravljanja predlagane za sofinanciranje v okviru »Operativnega programa Evropske kohezijske politike za obdobje 2014 - 2020«.

Prijavitelj po povabilu je oseba širšega javnega sektorja, katere ustanovitelj je Republika Slovenija.

Zaradi povečane zainteresiranosti k oddaji vlog in uspešnega črpanja razpoložljivih sredstev iz omenjenega povabila je Ministrstvo za infrastrukturo zagotovilo dodatna sredstva za nove upravičence v višini 11,76 milijonov evrov. Nova skupna višina razpoložljivih nepovratnih sredstev v okviru povabila odslej znaša skupaj 25,88 milijonov evrov (od tega 22,0 milijonov evrov sredstev evropske kohezijske politike in 3,88 milijonov evrov slovenske udeležbe kohezijske politike) in bo na razpolago za črpanje v letih 2021, 2022 in 2023.

Posredniške organe vabimo k predložitvi vlog za naslednja roka (13. 9. 2021 in 15. 11. 2021). Kot smo danes poročali je načrtovano odprtje še dodatnega roka za predložitev vlog, najkasneje do 24. 1. 2022.

Povezava na povabilo ŠJS_2021

Vir: MZI

]]>
Energetska prenova stavb
news-4565Fri, 09 Jul 2021 10:55:00 +0200Cene naftnih derivatov za drugo četrtletje 2021/nc/novica/n/cene-naftnih-derivatov-za-drugo-cetrtletje-2021-4565/Maloprodajne cene naftnih derivatov za pogon motornih vozil v Sloveniji so se v 2. četrtletju (april - junij) 2021 povišale. Glede na preteko četrtletje so bile maloprodajne cene bencinskega goriva višje za 9 %, dizelskega goriva za 7 % in UNP – avtoplina za 6 %. Maloprodajna cena kurilnega olja za ogrevanje je v treh mesecih narasla za 6 %.Direktorat za energijo Ministrstva za infrastrukturo, ki spremlja statistiko cen naftnih derivatov v Sloveniji, je objavil podatke strukture povprečnih referenčnih maloprodajnih cen naftnih derivatov na nacionalnem nivoju za 2. četrtletje (april - junij) leta 2021.

Povprečne referenčne maloprodajne cene naftnih derivatov na nacionalnem nivoju Slovenije so v 2. četrtletju 2021 znašale:

  • 1,186 EUR/l za neosvinčen motorni bencin 95 (NMB-95),
  • 1,339 EUR/l za neosvinčen motorni bencin 98 (NMB-98),
  • 1,216 EUR/l za dizelsko gorivo (dizel),
  • 0,949 EUR/l za kurilno olje ekstra lahko (KOEL),
  • 0,659 EUR/l za UNP – avtoplin.

Maloprodajne cene naftnih derivatov v 2. četrtletju 2021 so se v obdobju treh mesecev (glede na 1. četrtletje 2021) povišale. Cena NBM-95 in NMB-98 je bila višja za 9 %, dizelskega goriva za 7 %, UNP – avtoplina za 6 % in cena KOEL višja za 6 %. Razlog za spremembo maloprodajnih cen so razmere na nabavnem trgu energentov, saj so se cene goriv brez davkov in dajatev glede na preteklo četrtletje povišale za 17 % pri NBM-95, za 15 % pri NMB-98, za 13 % pri dizelskem gorivu in za 8 % pri UNP – avtoplinu in KOEL. Dajatve in prispevki (okoljska dajatev CO2, prispevek URE, prispevek OVE+SPTE) za vse derivate se v 2. četrtletju 2021 niso spremenjali oz. so ostali na ravni postavk iz leta 2018. Prav tako se v opazovanem obdobju ni spreminjala trošarina.

Gledano na letni ravni so se referenčne maloprodajne cene naftnih derivatov v obdobju enega leta (2. četrtletje 2021 glede na 2. četrtletje 2020) zvišale pri NMB-95 za 17 %, pri NMB-98 za 16 %, pri dizelskem gorivu za 21 %, pri KOEL za 35 % in pri UNP – avtoplinu za 12 %. Cene brez davkov in dajatev so v obdobju enega leta narasle za 83 % pri NMB 95, za 62 % pri NMB 98, za 59 % pri dizelskem gorivu, za 57 % KOEL in za 15 % pri UNP – avtoplinu. Vlada RS je spremembe na nabavnem trgu do popolne liberalizacije cen (do 31. 9. 2020) kompenzirala s prilagajanjem trošarine za bencinsko in dizelsko gorivo. Trošarina za bencinsko gorivo je tako bila v 2. četrtletju 2021 nižja za 21 %, za dizelsko gorivo pa nižja za 7 % glede na stanje izpred enega leta.

Podrobnejši prikaz strukture referenčnih maloprodajnih cen naftnih derivatov v Sloveniji na četrtletni ravni je na voljo v statistični časovni vrsti od leta 2008 dalje.

Povezava na statistične podatke

Vir: MZI

]]>
Statistika
news-4567Fri, 09 Jul 2021 10:14:41 +0200Predviden dodatni rok za javni razpis za sofinanciranje energetske prenove stavb v lasti in rabi občin/nc/novica/n/predviden-dodatni-rok-za-javni-razpis-za-sofinanciranje-energetske-prenove-stavb-v-lasti-i-4567/Ministrstvo za infrastrukturo obvešča potencialne vlagatelje k aktualnemu Javnemu razpisu za sofinanciranje energetske prenove stavb v lasti in rabi občin v letih 2021, 2022 in 2023 (JOB_2021), da v okviru razpisanih sredstev namerava objaviti dodatni rok za oddajo vlog. Predviden dodatni rok je 31. januar 2022.»Vlagatelj« po javnem razpisu JOB_2021 je lahko občina. Predmet sofinanciranja so operacije celovite energetske prenove stavb v (so)lasti in rabi občin.

Operacija lahko vsebuje predlog energetske prenove ene stavbe ali sklopa (več) stavb, ki ustrezajo predmetu javnega razpisa. Predlogi operacij energetske prenove stavb v lasti in rabi občin morajo biti v skladu z opredelitvami iz razpisne dokumentacije. S sredstvi evropske kohezijske politike je sofinanciranih 49 % upravičenih stroškov operacije. Obdobje upravičenosti stroškov je za vse upravičene stroške operacije do 30. 9. 2023.

Ob tej najavi vse vlagatelje, ki nameravajo v okviru izvajanja OP EKP 2014-2020 še predložiti vloge v sklopu javnega razpisa (tako na obstoječa jesenska roka v septembru in novembru 2021, kot na nov predviden skrajni rok v januarju 2022), vljudno naprošamo k posredovanju naslednjih podatkov o načrtovanih operacijah:

  • naziv operacije, naziv vlagatelja;
  • predviden rok oddaje vloge;
  • rok zaključka operacije;
  • ocenjena investicijska vrednost, ocenjena vrednost upravičenih stroškov in višina sofinanciranja;
  • dinamika financiranja, in sicer ločeno za leti 2022 in 2023.

Navedene podatke do 16. 7. 2021 posredujte po e-pošti "MZI - Projektne pisarne za energetsko prenovo stavb" na poštni predal mzi.pp-eps@gov.si.

Vir: MZI

]]>
Energetska prenova stavb
news-4566Fri, 09 Jul 2021 09:41:52 +0200Predviden dodatni rok za povabili posredniškim organom k oddaji vlog za energetsko prenovo stavb ožjega in širšega javnega sektorja/nc/novica/n/predviden-dodatni-rok-za-povabili-posredniskim-organom-k-oddaji-vlog-za-energetsko-prenovo-4566/Ministrstvo za infrastrukturo obvešča potencialne prijavitelje v sklopu obstoječih Povabil posredniškim organom k oddaji vloge za posredovanje predloga operacije energetske prenove stavb ožjega javnega sektorja (Povabilo OJS_2021) in širšega javnega sektorja (Povabilo ŠJS_2021), da v okviru razpisanih sredstev namerava objaviti dodatni rok za oddajo vlog. Predviden dodatni rok je 24. januar 2022.Prijavitelj po Povabilu OJS_2021 je oseba ožjega javnega sektorja, prijavitelj po Povabilu ŠJS_2021 pa oseba širšega javnega sektorja, katere ustanovitelj je Republika Slovenija.

Vlogo na vsako od povabil lahko odda samo posredniški organ, in sicer skupaj s spremnim dopisom, s katerim potrjuje, da je vlogo prijavitelja pregledal in da se z vlogo strinja. S sredstvi evropske kohezijske politike je sofinanciranih 49 % upravičenih stroškov operacije. Po povabilih se morajo operacije zaključiti najkasneje do 30. 9. 2023.

Ob tej najavi vse posredniške organe (in prijavitelje), ki nameravajo v okviru izvajanja OP EKP 2014-2020 še oddati vloge v sklopu povabila OJS in ŠJS (tako na obstoječa jesenska roka v septembru in novembru 2021, kot na nov predviden skrajni rok v januarju 2022), vljudno naprošamo k posredovanju naslednjih podatkov o načrtovanih operacijah:

  • naziv operacije, naziv posredniškega organa in naziv prijavitelja;
  • predviden rok oddaje vloge;
  • rok zaključka operacije;
  • ocenjena investicijska vrednost, ocenjena vrednost upravičenih stroškov in višina sofinanciranja;
  • dinamika financiranja; in sicer ločeno za leti 2022 in 2023.

Navedene podatke do 16. 7. 2021 posredujte po e-pošti "MZI - Projektne pisarne za energetsko prenovo stavb" na poštni predal mzi.pp-eps@gov.si.

Vir: MZI

]]>
Energetska prenova stavb
news-4564Mon, 05 Jul 2021 13:45:09 +0200Položen temeljni kamen za največjo sončno elektrarno v državi SE Prapretno/nc/novica/n/polozen-temeljni-kamen-za-najvecjo-soncno-elektrarno-v-drzavi-se-prapretno-4564/Holding Slovenske elektrarne (HSE) je 3. julija 2021 položil temeljni kamen za 3,036-megavatno sončno elektrarno Prapretno, ki bo postavljena na zaprtem delu odlagališča nenevarnih odpadkov nekdanje trboveljske Termoelektrarne. Letno bo proizvedla približno 3,36 milijona kilovatnih ur električne energije, kar bo zadostovalo za oskrbo z električno energijo približno osemsto slovenskih gospodinjstev.Investicija v sončno elektrarno Prapretno sodi v sklop novogradnje novih proizvodnih virov električne energije iz obnovljivih virov, ki je skladna tudi z usmeritvami strateških dokumentov na nivoju države.

Gradnja 2,5 milijona EUR vredne naložbe ima za skupino HSE in lokalno okolje simbolni pomen in je pomembna zaradi proizvodnje čiste električne energije in ureditve degradiranega območja. Elektrarna bo zgrajena na rekultiviranem in zaprtem delu odlagališča nenevarnih odpadkov v Prapretnem pri Hrastniku, kamor je nekdanja trboveljska termoelektrarna v pol stoletja obstoja odložila devet milijonov ton mešanice žlindre in elektrofiltrskega pepela.

Skupina HSE s projektom izgradnje SE Prapretno izkorišča vse notranje potenciale, saj bo v celoti realiziran z resursi znotraj skupine. Projektno in investicijsko dokumentacijo je junija lani izdelal HSE Invest, ki je maja letos pridobil še pravnomočno gradbeno dovoljenje. Podjetje HTZ, ki je hčerinska družba Premogovnika Velenje, bo poskrbela za dobavo opreme, montažo in zagon elektrarne. Priključitev elektrarne na distribucijsko omrežje bo izvedla Elektro Ljubljana. Investitor HSE pa usklajuje vse aktivnosti na projektu.

Sončno elektrarno Prapretno bo sestavljalo 6.902 modulov moči po 440 Wp, kar prinese skupno nazivno moč 3,036 MWp. Predvidena povprečna letna proizvodnja ob ocenjenih 1.100 letnih obratovalnih urah znaša 3.362.000 kWh. Začetek obratovanja in prva proizvodnja električne energije je načrtovana do konca letošnjega leta.

Simboličnega začetka gradnje največje sončne elektrarne v Sloveniji in položitve temeljnega kamna v Prapretnem pri Hrastniku so se udeležili generalni direktor HSE dr. Viktor Vračar, minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec, minister za razvoj in EU kohezijsko politiko Zvonko Černač in župan občine Hrastnik Marko Funkl. Dogodka sta se udeležila tudi državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo Blaž Košorok in državni sekretar na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Andrej Čuš.

Minister za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Zvonko Černač je postavitev sončne elektrarne na degradiranem območju označil kot izjemen uspeh, ki kaže, kako uspešna je lahko sanacija takega območja. Z njim se je strinjal tudi infrastrukturni minister Jernej Vrtovec. "Začetek gradnje sončne elektrarne Prapretno je zgodba o uspehu, s katerim obračamo nov pomemben list v razvoju slovenske energetike in družbe, skrbi za okolje in izboljšanju kakovosti našega življenja nasploh. To je primer pametno naravnane razvojne politike," je izpostavil. Vrtovec je še zagotovil, da si bo vlada prizadevala za odpravo nepotrebnih birokratskih ovir pri izvajanju takšnih projektov, vse energetike pa je pozval, da prispevajo svoj delež k učinkovitemu razvoju slovenske energetike.

Vir: HSE, STA

]]>
Energetska infrastruktura
news-4563Thu, 01 Jul 2021 15:43:33 +0200V Termoelektrarni Brestanica slavnostno odprli sedmi plinski blok/nc/novica/n/v-termoelektrarni-brestanica-slavnostno-odprli-sedmi-plinski-blok-4563/V Termoelektrarni Brestanica (TEB) so v ponedeljek, 28. junija 2021 odprli novo nadomestno plinsko turbino z nazivno močjo 56 MW. Z otvoritvijo drugega nadomestnega plinskega bloka PB7 je TEB uresničila prvo fazo razvojnega projekta zamenjave starejših plinskih blokov PB1-3, zgrajenih sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Nov plinski blok je prilagojen ročni rezervi za povrnitev frekvence, zagonu agregata brez zunanjega vira napajanja ter izpolnjuje zahteve po napajanju nujne lastne rabe Nuklearne elektrarne Krško (NEK).V sklopu projekta zamenjave plinskih blokov je bila v letu 2018 realizirana izgradnja plinskega bloka PB6, letos pa se zaključuje izgradnja drugega nadomestnega plinskega bloka PB7. Plinski blok PB7 so začeli graditi leta 2019, aprila 2021 pa je bil uspešno zaključen tehnični pregled. Na osnovi tehničnega pregleda je bilo odrejeno šestmesečno poskusno obratovanje, v sklopu katerega bodo izvedene prve meritve obratovalnega monitoringa. Sledi pridobitev uporabnega dovoljenja in predaja plinskega bloka v uporabo.

Projekt je bil zaključen skladno s finančnim in terminskim načrtom. Vrednost celotne naložbe je znašala 26,4 milijonov evrov. 

Slovesne otvoritve novega plinskega bloka PB7 se je udeležilo več uglednih gostov. Slavnostni govornik prireditve predsednik Vlade Republike Slovenije Janez Janša je po ogledu novega plinskega bloka in plinskih rezervoarjev v nagovoru projekt postavil v širši kontekst prihodnje energetske oskrbe naše države in podprl nadaljnji razvoj elektrarne.

Direktor Termoelektrarne Brestanica Tomislav Malgaj je izpostavil, da se z izgradnjo PB7 skupna zmogljivost TEB povečuje na 406 MW moči in ima v danem trenutku večjo moč od slovenskega dela Nuklearne elektrarne Krško.

Generalni direktor GEN energije Martin Novšak je čestital za uspešno izvedeno investicijo in poudaril pomen projekta TEB kot strateške rezerve za oskrbo in stabilizacijo elektroenergetskega sistema Slovenije v ključnih trenutkih. Agregati TEB poleg reševanja domačih potreb sodelujejo tudi v potrebah povezanega evropskega sistema, ki se povečujejo s spremembami odjema energije kot izpadov pomembnejših enot, predvsem pa z večanjem deleža manj predvidljivih virov energije.

O projektu je spregovoril tudi Aleš Prešern iz koncerna Siemens, ki je dobavil glavno tehnološko opremo, ki jo sestavljajo plinska turbina SGT- 800 nazivne moči 56 MW, generator, dizel električni agregat, ki omogoča zagon plinske turbine v brez napetostnem stanju, in dimnik.

Vir: TEB, GEN energija

]]>
Energetska infrastruktura
news-4562Thu, 01 Jul 2021 14:59:40 +0200Izdana uredba o javno-zasebnem partnerstvu pri izvedbi projekta energetske prenove objektov Ministrstva za zdravje/nc/novica/n/izdana-uredba-o-javno-zasebnem-partnerstvu-pri-izvedbi-projekta-energetske-prenove-objekto-4562/Vlada Republike Slovenije je na 84. redni seji izdala Uredbo o javno-zasebnem partnerstvu pri izvedbi projekta celovite energetske prenove določenih objektov Ministrstva za zdravje – objekti Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Uredba je objavljena v Uradnem listu RS, št. 103/2021.S predlagano uredbo se urejajo predmet, pravice in obveznosti javnega in zasebnega partnerja ter uporabnika objekta, postopek izbire zasebnega partnerja ter druge sestavine razmerja javno-zasebnega partnerstva, ki so v skladu z določbami Zakona o javno-zasebnem partnerstvu  predmet urejanja s koncesijskim aktom.

Uredba določa temeljni okvir prihodnjega pogodbenega razmerja, natančnejša opredelitev vseh sestavin pogodbenega razmerja pa bo izvedena v okviru koncesijske pogodbe. V predlagani uredbi je opredeljena tudi vrsta javno-zasebnega partnerstva, in sicer gre za koncesijsko javno-zasebno partnerstvo.

Uredba predvideva, da je predmet koncesije izvajanje storitev pogodbenega zagotavljanja prihranka energije po načelu pogodbenega zagotavljanja prihrankov energije, pri čemer dopušča možnost, da je predmet koncesije lahko tudi pogodbena oskrba z energijo. Predmet koncesije bosta javni in zasebni partner dorekla v postopku javnega razpisa in ga nato opredelila v koncesijski pogodbi.

Povezava na objavljeno uredbo

Vir: Ministrstvo za zdravje

]]>
Energetska prenova stavb
news-4561Fri, 18 Jun 2021 16:46:00 +0200Težave s priključevanjem proizvodnih naprav električne energije ter dostopom do omrežja so odpravljene/nc/novica/n/tezave-s-prikljucevanjem-proizvodnih-naprav-elektricne-energije-ter-dostopom-do-omrezja-so-4561/Ministrstvo za infrastrukturo je izdalo nov Pravilnik o tehničnih zahtevah za priključitev proizvodnih naprav električne energije na distribucijsko omrežje, ki poenostavlja postopke in odpravlja težave pri izvajanju Sistemskih obratovalnih navodil za distribucijski sistem električne energije. Pravilnik, ki je začel veljati z današjim dnem, je objavljen v Uradnem listu RS, št. 97/2021.Kot je znano, je pri izvajanju Sistemskih obratovalnih navodil za distribucijski sistem električne energije (v nadaljnjem besedilu: SONDSEE), ki so začela veljati marca 2021, prišlo do zastoja pri priključevanju proizvodnih naprav na omrežje. Na priključitev čaka več kot 600 novih proizvodnih naprav in Ministrstvo za infrastrukturo je ugotovilo, da to lahko resno ogrozi doseganje ciljev Republike Slovenije na področju obnovljivih virov energije in povzroča nepotrebno gospodarsko škodo.

Novi pravilnik poenostavlja nacionalni postopek za ugotavljanje ustreznosti proizvodnih naprav za priključitev na distribucijsko omrežje, zato ministrstvo pričakuje, da se bo s tem omogočilo takojšnje priključitve že montiranih naprav, ki ustrezajo zahtevam pravilnika.

Pravilnik za način dokazovanja skladnosti proizvodnih naprav z omrežnimi zahtevami tako v primeru, če opremnega certifikata ni na voljo, predpisuje možnost predložitve certifikata o skladnosti s standardom SIST EN 50549-1 ali SIST EN 50549-2, oz. izjave o skladnosti z omenjenima standardoma, Uredbo 2016/631/EU in omrežnimi zahtevami iz SONDSEE.

Pravilnik tudi določa merilo za razvrščanje proizvodnih naprav med tip A in tip B (150 kW), kar pravno pomeni primerljivo ureditev, kot velja v večini držav Evropske unije.  

Pravilnik zajema vse postopke priključevanja, ki so trenutno v teku in po mnenju ministrstva za infrastrukturo ustrezno in sorazmerno rešuje nastale težave pri priključevanju na omrežje. Hkrati zagotavlja tudi skladnost izpolnjevanja predpisanih zahtev iz SONDSEE in Uredbe 2016/631/EU za proizvodne naprave, ki so v največji meri naprave za samooskrbo iz obnovljivih virov energije.

Povezava na objavljen Pravilnik v Uradnem listu RS

Vir: MZI

]]>
Predpisi SLO