• Nacionalna strategija za opuščanje rabe premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda,
• Območni načrt za Savinjsko-Šaleško regijo,
• Območni načrt za Zasavsko regijo.

Ministrstvo za infrastrukturo, ki je pristojno za energijo in izvaja naloge s področja energije, je tako vzpostavilo posebno spletno platformo, ki sledi dobri praksi spletne platforme NEPN, in bo namenjena celovitemu in ažurnemu obveščanju lokalnih organov, organizacij civilne družbe, poslovnih skupnosti in vseh drugih zainteresiranih deležnikov ter širše javnosti glede priprave Nacionalne strategije za opuščanje rabe premoga in prestrukturiranje premogovnih regij ter območnih načrtov za Savinjsko-Šaleško regijo in Zasavsko regijo.

Spletna platforma je dostopna prek uvodne strani Portala Energetika in spodnje povezave:

• Spletna platforma Nacionalna strategija za opuščanje rabe premoga in prestrukturiranje premogovnih regij

Vse zainteresirane deležnike vljudno vabimo k prebiranju vsebin in tudi k prijavi na e-novice (Prijava na e-novice), kjer po opravljeni prijavi in po prejetem e-sporočilu v okviru kategorije »Rudarstvo« izberejo podkategorijo »Opuščanje rabe premoga«. Prijava na e-novice zagotavlja ažurno obveščanje o vseh novih aktivnosti in vsebinah na tem področju.

Vir: MZI

Namen sklada je zagotavljanje zbiranja sredstev za financiranje vseh dejavnosti v zvezi z razgradnjo NEK ter odlaganjem radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva iz NEK, nastalih v času obratovanja in razgradnje NEK.

Predlog zakona je pripravljen v skladu z Normativnim delovnim programom Vlade RS za leto 2020 na podlagi zahtev Računskega sodišča RS za popravljalni ukrep ministrstva v okviru opravljene revizije leta 2011.

Zainteresirana javnost lahko morebitne pripombe na predlog zakona v času javne obravnave pošlje na predpisanem obrazcu na e-naslov: gp.mzi@gov.si najkasneje do 31. 8. 2020. Javnost lahko spremlja postopek sprejemanja predpisov tudi preko enotne vstopne točke za sodelovanje javnosti E-demokracija.

Podrobnosti

Vir: MZI

Vsem vlagateljem oziroma prijaviteljem, ki bodo navkljub načrtovanemu dvigu stopnje sofinanciranja želeli oddati oziroma načrtujejo oddajo vloge na aktualen javni razpis in aktualni povabili po trenutno določeni 40 % stopnji sofinanciranja, sporočamo, da bo na razpolago samo še rok v septembru 2020.

Za podrobnejše informacije je vlagateljem oziroma prijaviteljem na voljo Projektna pisarna za energetsko prenovo stavb.

Vir: MZI

Skladno z odločbo Ministrstva za okolje in prostor, št. odločbe: 35409-3/2020/16 z dne 20. 5. 2020, je treba za strategijo izvesti CPVO zaradi verjetno pomembnih vplivov na kulturno dediščino, zdravje ljudi, naravne vrednote in biotsko raznovrstnost, kmetijstvo in vode. Zaradi vplivov na varovana območja je treba izvesti presojo sprejemljivosti vplivov izvedbe plana na varovana območja.

Razpisna dokumentacija je na voljo brezplačno za neomejen in celovit neposredni dostop na spletni strani eNaročanje, Dosje javnega naročila 004716/2020. Podrobnejše informacije

Rok za oddajo ponudb je 21. 8. 2020 do 9.00, istega dne je tudi odpiranje ponudb ob 9.30. Potencialni ponudniki lahko postavljajo vprašanja do 13. 8. 2020 do 12.00.

Ministrstvo vljudno vabi vse potencialne ponudnike k oddaji ponudbe.

Vir: MZI

Nekatere določbe v zakonu so enake določbam v trenutno veljavnem Energetskem zakonu (EZ-1), nekatere pa so spremenjene ali dodane z namenom prenosa evropske zakonodaje v slovenski pravni red. Zakon določa pristojnosti organov, ki opravljajo naloge po zakonu ter izvajanje politike države na področju energetske učinkovitosti.

Bistvene spremembe zaradi prenosa evropske zakonodaje glede na določbe trenutno veljavnega Energetskega zakona (EZ-1) dopolnjujejo vsebinske zahteve iz Direktive o energetski učinkovitosti stavb glede Dolgoročne strategije prenove stavb; določajo merjenje porabljene energije in informacije o obračunu: določbe so razdeljene posebej za merjenje porabe zemeljskega plina in posebej za merjenje porabe ogrevanja, hlajenja in sanitarne tople vode.

Dopolnjujejo se obveznosti iz Direktive o energetski učinkovitosti glede delitve stroškov v večstanovanjskih stavbah (delilniki - daljinsko odčitavanje), ureja se polnilna mesta za električna vozila: gre za implementacijo zahtev iz evropske direktive, ki določa za posamezne primere različne zahteve za namestitev polnilnih mest in namestitev insfrastrukture za napeljavo vodov za električne kable.

Pri prihrankih energije pri končnih odjemalcih je na novo postavljena meja 100 MWh za dobavitelje trdnih goriv, pri sistemu upravljanja z energijo v javnem sektorju so opredeljene naloge odgovorne osebe, uvedena pa je tudi obveznost pregledov sistemov za avtomatizacijo in nadzor stavb.

Vir: MZI

Višina vplačil v Sklad za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in odlaganja radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško (v nadaljevanju: Sklad NEK) mora izhajati iz ocene potrebnih finančnih sredstev programov razgradnje NEK in odlaganja RAO in IJG iz 10. člena meddržavne pogodbe.

Na podlagi programov razgradnje NEK in odlaganja RAO in IJG se ugotavlja, da trenutna vplačila v Sklad NEK ne bodo zadostovala za pokrivanje stroškov vseh dejavnosti, ki jih predvidevata programa razgradnje NEK ter odlaganja RAO in IJG, zato Vlada RS povišuje znesek, ki ga GEN energija d. o. o. vplačuje v Sklad NEK iz sedanje vrednosti 3,0 EUR/MWh na 4,8 EUR/MWh.

Vir: MZI

Poraba električne energije, vključno z izgubami v sistemu in ob upoštevanju, da polovični delež proizvodnje NEK pripada Hrvaški, ni bila v celoti pokrita s proizvodnimi viri na območju Slovenije. Pokritost slovenske porabe z domačo proizvodnjo je znašala približno 83,5 %.

V letu 2019 je delež obnovljivih virov znašal 33,6 % vse proizvedene električne energije v Sloveniji, kar je skoraj ena odstotna točka manj kot leto prej. Elektrarne na fosilna goriva so k skupni proizvodnji prispevale enak delež kot v letu 2018, NEK pa 37,5 % vse proizvedene električne energije.

Z letom 2020 smo prešli v ciljno leto zavez podnebno - energetskega svežnja EU, uveljavljenega leta 2009, katerega cilj je bilo skupno 20-odstotno povečanje deleža obnovljivih virov energije (OVE) v končni porabi energije, povečanje energetske učinkovitosti za 20 % ter zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za 20 %. V okviru teh zavez za Slovenijo zavezujoč skupni delež OVE v končni porabi energije do leta 2020 znaša 25 %. Ciljni deleži OVE za posamezne sektorje, določeni v Akcijskem načrtu za obnovljive vire energije za obdobje 2010–2020, pa so naslednji: sektor električne energije 39,3 %, sektor ogrevanje in hlajenje 30,8 % ter sektor prometa 10,5 %. Na povečanje deleža OVE v končni porabi energije vplivajo spremembe v izkoriščanju OVE in končni porabi energije. V letu 2018 je delež OVE v končni porabi energije v Sloveniji znašal 21,15 %, kar je bilo 3,85 % manj, kot znaša ciljni delež za leto 2020, ocena za leto 2019 pa kaže na 3,15-odstotni zaostanek za ciljnim deležem, ki ga v letu 2020 ne bo mogoče nadomestiti.

Tudi v letu 2019 se je nadaljevalo uvajanje pametnih omrežij, novih tehnologij in novih pristopov s projekti, ki so jih izvajali elektrooperaterja in distribucijska podjetja samostojno ali v mednarodnih partnerstvih. Agencija je posodobila namenske spodbude za naložbe v pametna omrežja z nadgrajeno metodologijo v regulativnem obdobju 2019–2021 s ciljem omogočiti intenzivnejše uvajanje novih tehnologij v elektroenergetski sistem. Ključni spremembi sta v spodbujanju celovitejšega pristopa in uvedbi spodbude na podlagi uspešnosti projekta.

S 1. januarjem 2019 se je začelo triletno regulativno obdobje, ki bo trajalo do 31. decembra 2021. Agencija je v letu 2018 izdala Akt o metodologiji za določitev regulativnega okvira in metodologiji za obračunavanje omrežnine za elektrooperaterje. Na podlagi tega akta je v letu 2018 operaterjema prenosnega in distribucijskega sistema določila regulativni okvir za regulativno obdobje 2019–2021 z odločbama, v katerih je določila tudi tarifne postavke za omrežnino.

Spremembe tržnih deležev v letu 2019 med dobavitelji na trgu niso bile izrazite, kar pomeni, da se njihovi tržni položaji niso bistveno spremenili. Delež menjav dobavitelja gospodinjskih odjemalcev je v letu 2019 znašal 4,9 %.

Agencija ugotavlja, da je bila v letu 2019 skupna poraba domačih odjemalcev zemeljskega plina za 1,9 % večja kot leta 2018, pri čemer se je poraba nekaterih skupin odjemalcev povečala, drugih pa zmanjšala. Negospodinjski odjemalci, priključeni na distribucijske sisteme, so ga porabili 2,3 % več, negospodinjski odjemalci na prenosnem sistemu pa so porabili dobre 3 % več zemeljskega plina. Odjemalci, oskrbovani prek zaprtih distribucijskih sistemov (ZDS), so porabili 2,7 % manj zemeljskega plina kot leta 2018. Gospodinjskim odjemalcem, priključenim na distribucijske sisteme, je bilo distribuirano 1,9 % manj zemeljskega plina kot leto prej. Na porabo posameznih skupin odjemalcev so vplivali različni dejavniki, kot so sprememba števila značilnih odjemalcev, vremenski vplivi z letnimi temperaturnimi primanjkljaji, konkurenčnost cen zemeljskega plina v primerjavi z drugimi energenti, ugodne gospodarske razmere, gospodarska rast in drugi individualno pogojeni dejavniki. V povprečju je mesečno dobavitelja zemeljskega plina zamenjalo 287 gospodinjskih in 95 poslovnih odjemalcev. V primerjavi z letom 2018 se je skupno število menjav povečalo za skoraj 4 %, kar pomeni, da smo v letu 2019 zabeležili prvo povečanje skupnega števila menjav dobavitelja po letu 2015. Povečalo se je predvsem število menjav dobavitelja pri poslovnih odjemalcih, ki je bilo v primerjavi z letom 2018 višje za 23 %. Število menjav gospodinjskih odjemalcev se je v primerjavi z letom 2018 zmanjšalo za 1,4 %.

Nujna oskrba je oskrba z električno energijo ali zemeljskim plinom, do katere je upravičen ranljivi odjemalec ob izpolnjevanju določenih pogojev. Operater distribucijskega sistema električne energije je prejel pet zahtev za odobritev nujne oskrbe, zahtevo za odobritev pa je izpolnjeval le en ranljivi odjemalec, kar je novost v primerjavi s preteklimi leti, ko nujna oskrba na področju električne energije ni bila odobrena. Operaterji distribucijskih sistemov zemeljskega plina so prejeli skupaj 22 zahtev za odobritev nujne oskrbe in v kar 21 primerih odklop odjemalca preložili.

Oskrba s toploto je distribucija toplote in hladu, ki se uporabljata za ogrevanje ali hlajenje prostorov, za potrebe industrijskih procesov in za pripravo sanitarne tople vode. V Sloveniji je v letu 2019 oskrbo s toploto iz 100 distribucijskih sistemov zagotavljalo 55 distributerjev toplote v 66 občinah. Število odjemalcev toplote, priključenih na distribucijske sisteme toplote, se je v letu 2019 glede na leto prej zmanjšalo za 0,5 %. Pri distribuciji hladu tudi v letu 2018 niso bili evidentirani novi distribucijski sistemi daljinskega hlajenja.

Poročilo je opremljeno z množico grafov in tabel, in tako še bolj pregledno dopolnjuje samo besedilo.

Podrobnosti

Vir: MZI

Vlada za revidiranje računovodskih izkazov družbe SODO za poslovna leta 2020 do 2022 imenuje revizijsko družbo BM VERITAS REVIZIJA, družba za revizijo d. o. o.

Družba SODO je v letu 2019 ustvarila prihodke v višini 281,92 mio EUR in odhodke v višini 280,17 mio EUR in čisti poslovni izid obračunskega obdobja v višini 1,74 mio EUR, od tega je del sredstev v višini 5.596 EUR namenila za pokrivanje prenesene izgube iz preteklih let in 89.562 EUR za oblikovanje zakonitih rezerv. Neuporabljeni poslovni izid je tako zanašal 1,65 mio EUR. Bilančna vsota družbe Borzen, d. o. o., je na dan 31. december 2019 znašala 167,9 mio EUR in se je v primerjavi s predhodnim letom znižala za 3,42 %. Družba je na dan 31. december 2019 izkazovala kapital v višini 14,96 mio EUR in je bil za 12 % višji kot v predhodnem letu. Kazalnik dobičkonosnosti sredstev je bil 1,2 %, medtem ko je kazalnik dobičkonosnosti kapitala znašal 12,32 %. Konec leta 2019 je bilo v družbi 38 zaposlenih.

Družba SODO je v letu 2019 načrtovala v višini 7,30 mio EUR investicij v pridobivanje osnovnih sredstev, medtem ko je realizirala 6,45 mio EUR. Vlaganja v osnovna sredstva, vključno z investicijami v teku, znašajo 5,43 mio EUR, od tega v elektroenergetsko infrastrukturo 5,29 mio EUR in 141 tisoč EUR v neenergetska sredstva.

Vir: MZI

Vlada Republike Slovenije imenuje v upravni odbor ARAO - Agencije za radioaktivne odpadke, z dnem 28. 7. 2020 za obdobje 4 (štirih) let Igorja Osojnika, Bronislavo Zlatković in Sebastjana Rejca.

Igor Osojnik je zaposlen kot vodja Sektorja za sevalno varnost in materiale na Upravi Republike Slovenije za jedrsko varnost, izkušnje pa si je pridobil na področju priprave zakonodaje, strategij, nacionalnih poročil in upravni nadzor nad ravnanjem z radioaktivnimi odpadki ter tudi s pripravo zakonodaje na področju sevalne varnosti in uporabe virov sevanja in upravni nadzor nad izvajanjem uporabe virov sevanja in sevalne dejavnosti. Opravljal je tudi naloge inšpektorja na področju ravnanja z radioaktivnimi odpadki in na področju ravnanja z viri sevanja.

Bronislava Zlatković je diplomirana ekonomistka in magistra javne uprave s številnimi izkušnjami kot članica nadzornih svetov in upravnih odborov družb. Zaposlena je na Ministrstvu za infrastrukturo, kjer opravlja predvsem naloge, povezane z upravljanjem družb, pred tem pa si je pridobila potrebna znanja tudi kot vodja finančno računovodske službe ter logistike in organizacije dela.

Sebastjan Rejc je po izobrazbi diplomiran ekonomist, ki ima izkušnje v velikih poslovnih sistemih (Mercator, Hofer) iz področja nabave in veleprodaje, ter številne multikulturne kompetence, ki jih je pridobil pri vodenju pogajanj z dobavitelji iz tujih trgov in pri planiranju, organiziranju ter vodenju veleprodaje.

Vir: MZI

Skladno z Direktivo 2012/27/EU o energetski učinkovitosti in spremembo Direktive 2018/844/EU o energetski učinkovitosti stavb je potrebno sprejeti novo Dolgoročno strategijo prenove nacionalnega fonda obstoječih javnih in zasebnih stanovanjskih in nestanovanjskih stavb v visoko energetsko učinkovit in razogljičen stavbni fond do leta 2050.

Predlog nove "Dolgoročne strategije energetske prenove stavb do leta 2050" (DSEPS 2050) opredeljuje pristope in politike k razogljičenju nacionalnega stavbnega fonda do leta 2050 ter opredeljuje krepe, ki podpirajo krovna cilja na področju stavb, zapisana v Celovitem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu Republike Slovenije (NEPN). Strategija, ki opredeljuje in nadgrajuje obstoječe in nove ukrepe za doseganje ciljev, vsebuje okvirne cilje za leto 2050 in vmesna cilja za leti 2030 in 2040. Po vsebinah naslavlja vizijo, okvir, cilje, kazalnike, pregled stavbnega fonda po različnih sektorjih (stanovanjski, nestanovanjski, javni), ovire in priložnosti za prenovo javnih stavb, stroškovno učinkovite pristope prenove javnih stavb, politike in ukrepe  ter financiranje izvedbe ukrepov.

Dolgoročna vizija do leta 2050 je razogličenje stavb do leta 2050 z ohranjanjem visoke stopnje energetskih prenov stavb z nizkoogljičnimi in obnovljivimi materiali ter usmerjanem načina ogrevanja v centralizirane sisteme ogrevanja in tehnologije OVE. Energetske prenove in novogradnje stavb se usmerja k doseganju skoraj ničelnih emisij v celotni življenjski dobi stavbe, pri čemer se spodbuja širše prenove stavb (z upoštevanjem potresnega, požarnega in drugih vidikov prenove).

Zahteva glede nadgradnje v okviru nove direktive se nanaša na obravnavo do leta 2050, opredelitvi več podrobnih finančnih instrumentov, ki bodo spodbujali prenovo stavb in premika fokus izvajanja energetskih prenov iz delnih na celovite energetske prenove in prenove v skoraj nič energijske stavbe. Strategija podrobneje obravnava področje prenove stavb, ki so v lasti oseb ožjega in širšega javnega sektorja.

Zainteresirana javnost lahko morebitne pripombe na predlog dokumenta v času javne obravnave pošlje na predpisanem obrazcu na e-naslov: gp.mzi@gov.si najkasneje do 10. 9. 2020.

Podrobnejše informacije

Vir: MZI

Glede na tip proizvodne naprave so v obdobju januar - marec 2020 skupna izplačila za podpore (v EUR brez DDV) in temu pripadajoča proizvodnja električne energije (v GWh) znašali:

• hidroelektrarne         →  1,0 mio EUR za proizvodnjo v višini 22,7 GWh,
• sončne elektrarne    →  12,0 mio EUR za proizvodnjo v višini 49,8 GWh,
• bioplinske elektrarne  →  2,8 mio EUR za proizvodnjo v višini 23,5 GWh,
• vetrne elektrarne        →  0,1 mio EUR za proizvodnjo v višini 1,7 GWh,
• elekrarne na biomaso  →  5,2 mio EUR za proizvodnjo v višini 35,6 GWh,
• SPTE na fosilna goriva →  9,4 mio EUR za proizvodnjo v višini 144,1 GWh,
• druge naprave              →  0,4 mio EUR za proizvodnjo v višini 1,7 GWh.

V primerjavi z obdobjem 1-3-2019 je v obdobju 1-3-2020 evidentirana za 15 % večja proizvodnja iz hidroelektrarn, +12 % iz SPTE na fosilna goriva, +4 % iz bioplinskih elektrarn, na drugi strani je bil nivo proizvodnje iz sončnih elektrarn na enaki ravni, za 13 % pa je bila manjša proizvodnja iz elektrarn na biomaso.

Glede na strukturo proizvodnje v prvem trimesečju 2020 prevladujejo SPTE naprave na fosilna goriva z 52 % deležem, sledijo sončne elektrarne z 18 %, elektrarne na biomaso s 13 % ter hidroelektrarne in bioplinske elektrarne z vsake po 8 % deležem celotne proizvodnje električne energije v shemi.

Glede na strukturo izplačil v prvem trimesečju 2020 prevladujejo sončne elektrarne z 39 % deležem, sledijo SPTE naprave na fosilna goriva s 30 %, elektrarne na biomaso z 17 %, bioplinske elektrarne z 9 % in hidroelektrarne s 3 % deležem vseh izplačanih podpor.

Podrobnejši letni statistični podatki o podporni shemi glede na tip naprave za obdobje od leta 2004 dalje so objavljeni v statistični časovni vrsti.

Vir: Borzen

Ministrstvo, pristojno za zdravje, sodeluje v postopku priprav vseh državnih prostorskih načrtov s področja energetike, ki so potrebni za projekte skupnega pomena, in sicer kot državni nosilec urejanja prostora in kot varstveni resor, ki sodeluje tudi v postopku celovite presoje vplivov na okolje in presoje vplivov na okolje (Direktorat za javno zdravje, ki sodeluje v postopkih CPVO, ki se praviloma vedno izvajajo za PCI projekte).

Prispevek predstavnika za področje zdravja bo na sestanku, praviloma enkrat mesečno, znatno pripomogel k uspešnejšemu delu medresorske delovne skupine, saj se s tem zagotavlja podporo delovanju pristojnega organa za tekoče izvajanje procesa dovoljevanja za projekte skupnega interesa, predvsem za pokrivanje njihove pristojnosti, to je varstvo pred sevanji pri umeščanju visokonapetostnih daljnovodov.

Vir: MZI

Na raziskovalnem reaktorju TRIGA v Podgorici so izvedli vse aktivnosti iz akcijskega načrta po prvem občasnem varnostnem pregledu.

V letu 2019 je bila zaključena izdelava revizije programov razgradnje NEK in odlaganja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva iz NEK, katerega izdelavo je spremljal Koordinacijski odbor, ki ga je leta 2017 imenovala Meddržavna komisija za spremljanje uresničevanja meddržavne pogodbe o solastništvu NEK. Meddržavna komisija se je septembra seznanila s pripravljenima programoma in ju poslala v nadaljnjo obravnavo v notranje postopke obeh držav. Slovenska vlada se je s povzetkoma programov seznanila v decembru 2019.

Koordinacijski odbor je preučeval tudi možnosti za skupno odlaganje slovenskih in hrvaških radioaktivnih odpadkov iz NEK na lokaciji Vrbina v občini Krško. Meddržavna komisija je na podlagi poročila koordinacijskega odbora ugotovila, da skupna rešitev odlaganja nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov (NSRAO) ni mogoča, kar pomeni, da mora vsaka država poskrbeti za svoj del radioaktivnih odpadkov.

Agencija za radioaktivne odpadke je nadaljevala dejavnosti za izgradnjo odlagališča NSRAO v Vrbini pri Krškem. Potekale so predhodne aktivnosti za javno razgrnitev poročila o vplivih na okolje in čezmejno presojo vplivov na okolje bodočega odlagališča. Ob koncu leta se je začela čezmejna presoja vplivov na okolje. Javna razgrnitev poročila o vplivih na okolje v Sloveniji v letu 2019 še ni bila izvedena.

Na odlagališču hidrometalurške jalovine Boršt nekdanjega rudnika urana v Žirovskem vrhu se iskanje rešitev za zaprtje odlagališča nadaljuje.

Vir: MOP

Na zasedanju so obravnavali poročilo o obratovanju elektrarne ter stanju zbranih sredstev, potrebnih za zagotovitev razgradnje elektrarne in odstranjevanje radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva.

Potrjena je bila tudi tretja revizija programa razgradnje jedrskih elektrarn Krško in tretja revizija programa odlaganja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva.

»Zelo sem zadovoljen, da sta državi po dolgem času vendarle izpolnili zavezo iz meddržavnega sporazuma in potrdili tretjo revizijo programov razgradnje NEK in odlaganja radioaktivnih odpadkov. Potrjena programa sta ključna za ohranjanje odličnega in varnega obratovanja NEK. Za doseženo se sodelujočim iskreno zahvaljujem«, je po srečanju dejal slovenski minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec.

Hrvaški minister dr. Tomislav Ćorić je z zadovoljstvom ocenil delo komisije in se strinjal, da je potrditev revizije programa izredno pomembna za obe državi.

V skladu s slovenskimi predpisi je Vlada RS sprejela Sklep o soglasju in tako izpolnila pravnoformalne pogoje za potrditev tretje revizije obeh programov. Revizijo je potrdil tudi hrvaški sabor.

Naslednje zasedanje Meddržavne komisije je predvideno v prvi polovici leta 2021 v Sloveniji.

Vir: MZI, STA

Koncesija za izkoriščanje se za določeni pridobivalni prostor podeli na podlagi poprej izdanega rudarskega koncesijskega akta in na njegovi podlagi izvedenega javnega razpisa za izbor nosilca rudarske pravice za izkoriščanje. Koncesija za izkoriščanje se lahko podeli tudi brez javnega razpisa in samo na podlagi prej izdanega rudarskega koncesijskega akta za določeni pridobivalni prostor pravni ali fizični osebi, ki izpolnjuje določene pogoje.

V zadevnem primeru je pravna oseba MARMOR, Sežana d.d., Partizanska cesta 73A, 6210 Sežana, na Ministrstvo za infrastrukturo, podala vlogo za pridobitev rudarske pravice za izkoriščanje mineralne surovine naravni kamen – apnenec (v količini 427.669 kubičnih metrov v raščenem stanju) v pridobivalnem prostoru Lesično 2 v občini Sežana, za obdobje 29 let.

Podrobnosti

Vir: MZI

Načrtovana izgradnja PVE Rogatec bo prispevala k povečanju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov, v skladu z načeli energetske politike in Energetskim zakonom ter strategijo prostorskega razvoja Slovenije. Cilj energetske in podnebne politike Slovenije je zagotoviti zanesljivo, varno in konkurenčno oskrbo z energijo na trajnostni način tako, da se zagotovi prehod v podnebno nevtralno družbo in dosežejo cilji trajnostnega razvoja. Nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN), ki sledi določilom Strategije razvoja Slovenije, potrjuje kot ciljno vrednost do leta 2030 vsaj 27 % delež obnovljivih virov v končni rabi energije, od tega 43 % delež v sektorju električna energija. V ocenjenem začrtanem poteku po posameznih tehnologijah obnovljivih virov, ki jih Slovenija namerava uporabiti za uresničitev skupnih in sektorskih začrtanih potekov za energijo iz obnovljivih virov od leta 2020 do leta 2030, je tudi vetrna energija. V analiziranih scenarijih razvoja je upoštevan vetrni potencial 415 MW, ki je bil ocenjen v okviru prenove Akcijskega načrta za obnovljive vire energije 2010-2020.

Povečanje proizvodnje električne energije v vetrnih elektrarnah je od obstoječih 6,3 GWh v letu 2017 načrtovano do leta 2040 po scenariju, ki predpostavlja le nadaljevanje obstoječih ukrepov, na 32 GWh in po razvojnem scenariju NEPN, na 577 GWh. Ocenjeni začrtani ukrepi po posameznih tehnologijah obnovljivih virov, ki jih Slovenija namerava uporabiti za uresničitev skupnih in sektorskih začrtanih potekov za energijo iz obnovljivih virov od leta 2020 do leta 2030, vključno z načrtovano nameščeno zmogljivostjo po posamezni tehnologiji, v sektorju proizvodnja električne energije, predvidevajo porast z 10 MW v letu 2020 na 150 MW v letu 2030. Za dosego teh ciljev se spodbuja napredne tehnologije in sistemov obratovanja s čim manjšim hrupom in vplivom na netopirje in ptice.

Vir: MOP

Trasa plinovoda dolžine približno 19 km, poteka v koridorju obstoječega plinovoda R15 Kidričevo–Lendava (plinovod R15) in že umeščenega prenosnega plinovoda M9 Lendava–Kidričevo (plinovod M9). Manjše odstopanje od skupnega poteka s plinovodom R15 je le zahodno od Lendave in med naseljema Dolnja Bistrica in Razkrižje, kjer trasa prečka reko Muro. Na tem delu je predviden potek ob plinovodu M9. Razširitev obstoječe MRP Ljutomer je predvidena na severni strani obstoječega platoja. V sklopu dograditve se plato poveča. Načrtovani so objekt merilno regulacijske postaje in več manjših tehnoloških objektov na razširjenem platoju cevovodnih povezav. Načrtuje se tudi zaporna postaja v bližini naselja Dolnja Bistrica, ki bo zgrajena na ograjenem platoju, kjer se zgradi jekleni stolp za izpuh zemeljskega plina višine približno 8 metrov, namenjen hitremu izpuščanju večjih količin plina v primeru poškodbe plinovoda. Do platoja se uredi dostopna cesta.

Predlog najustreznejše rešitve plinovoda je analiziran in vrednoten s prostorskega, varstvenega, funkcionalnega in ekonomskega vidika. Na podlagi vrednotenja je rešitev ocenjena kot ustrezna.

Vir: MOP

Vlada je sprejela besedilo Akta o spremembah in dopolnitvah Akta o ustanovitvi družbe Borzen. Bistvene spremembe predloga akta so:

• jasneje definiranje glede sprejema letnega poročila družbe. Akt namreč določa, da Letno poročilo potrjuje nadzorni svet, kar glede na določbo 282. člena ZGD-1 pomeni, da je s potrditvijo nadzornega sveta letno poročilo sprejeto. Sedaj veljavni Akt pa določa, da letno poročilo sprejme družbenik. Zaradi jasnosti postopka v prihodnje, se besedilo spremeni tako, da »letno poročilo nadzorni svet obravnava ter izda obrazloženo mnenje k letnemu poročilu za skupščino«
• dopolnitev glede sprejema Akta o ustanovitvi družbe. V obstoječem Aktu ni izrecno določeno, da skupščina sprejme akt o ustanovitvi, zato se v 15. členu doda nova alineja »sprejemu akta o ustanovitvi družbe in njegovih dopolnitvah«,
• ostali popravki/dopolnitve povzemajo primere dobrih praks primerljivih družb.

Družba je predlagala tudi dvig zgornje meje za najem kreditov za katere direktor ne potrebuje soglasja skupščine iz 1.000.000 EUR na 2.000.000 EUR, kar po mnenju Ministrstva za finance ni sprejemljivo, saj se z dvigom zgornje meje zmanjša nadzor nad morebitnimi dolgoročnimi krediti (tudi za financiranje investicij). Obenem pa opozarjajo tudi na možnost, da se družba prične zadolževati v nižjih zneskih (drobitev zadolževanja) z namenom, da bi obšli določilo, po katerem bi morali pridobiti soglasje skupščine. Na podlagi mnenja Ministrstva za finance oziroma opozoril v Aktu o ustanovitvi družbe sprememba zgornje meje za najem kredita ni dobila soglasja skupščine.

Vir: MZI

• toplotna izolacija strehe in/ali stropa;
• toplotna izolacijo fasade;
• vgradnja energijsko učinkovitih oken in/ali vhodnih vrat;
• zamenjava sistema priprave tople vode z grelnikom vode s sprejemniki sončne energije;
• zamenjava neučinkovitega sistema priprave tople vode z grelnikom vode s toplotno črpalko;
• vgradnja lokalnega prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka.

Vsak upravičenec lahko prejme nepovratno finančno spodbudo v višini 100 % upravičenih stroškov projekta, vendar ne več kot 9.620 EUR z DDV.

Prejemnikom spodbude se bo izboljšal socialni status, saj bo energetska prenova prinesle dejanske prihranke pri njihovih stroških. Zmanjšala se bo poraba energentov in električne energije, ki za gospodinjstva z nizkimi prihodki predstavlja precejšen delež življenjskih stroškov. Izboljšali se bodo tudi bivanjski pogoji (vlaga, plesen), kar bo pozitivno vplivalo tako na zdravstveno kot psihično stanje članov gospodinjstva.

Občanom so za nasvete in podrobnješe informacije glede možnosti prijave na javni poziv na voljo energetski svetovalci energetsko svetovalne mreže ENSVET, ki so vključeni v izvjajanje programa.

Podrobnosti

Vir: Eko sklad