Energetika Portalhttps://www.energetika-portal.siNoviceen.UTF-8TYPO3 NewsThu, 22 Oct 2020 00:13:51 +0200Thu, 22 Oct 2020 00:13:51 +0200TYPO3 EXT:newsnews-4438Tue, 03 Nov 2020 14:54:00 +0100Webinarji na temo upravljanja z energijo v javnem sektorju/nc/novica/n/webinarji-na-temo-upravljanja-z-energijo-v-javnem-sektorju-4438/Ministrstvo za infrastrukturo v sodelovanju z operaterjem trga z elektriko, Borzen d.o.o. pripravlja več brezplačnih spletnih seminarjev na temo upravljanja z energijo v javnem sektorju, ki bodo potekali med 3. novembrom in 1. decembrom 2020. Za udeležbo je potrebna prijava.Upravljanje z energijo je sistematsko spremljanje rabe energije na ravni objekta ali odvzemnega mesta, ki omogoča racionalno gospodarjenje z energijo in energetskimi sistemi in s tem pomembno prispeva k doseganju energetskih in podnebnih ciljev ter k zmanjševanju drugih negativnih vplivov na okolje.

Na spletnih seminarjih bodo predstavljene izkušnje dosedanjega upravljanja z energijo v javnih stavbah in usmeritve za naprej.

Urnik spletnih seminarjev:

  • Upravljanje z energijo v javnem sektorju, 3. 11. 2020 (med 10.00 in 12.00 uro),
  • Financiranje projektov trajnostne energije, 10. 11. 2020  (med 10.00 in 12.00 uro),
  • Energetski pregledi in monitoring, 17. 11. 2020 (med 10.00 in 12.00 uro),
  • Javna naročila s poudarkom na zelenim javnih naročilih, 24. 11. 2020 (med 10.00 in 12.00 uro),
  • Obnovljivi viri energije, 1. 12. 2020 (med 10.00 in 12.00 uro).

Na seminarjih boste:

  • seznanjeni s smernicami za upravljanje z energijo v javnem sektorju skladno z Uredbo o upravljanju z energijo v javnem sektorju (Ur. l. RS, št.52/16) in predstavitev državne aplikacije Energetsko knjigovodstvo;
  • pozornost namenili prepoznavanju in odpravi šibkih točk stavb in sistemov oskrbe z energijo;
  • spoznali potenciale izboljšanja energetske učinkovitosti ter izkoriščanja obnovljivih virov energije.

Predavatelji:

  • Tina Žumer (Ministrstvo za infrastrukturo),
  • Jože Pustoslemšek (LEAD),
  • dr. Vlasta Krmelj (ENERGAP),
  • Rajko Leban (GOLEA),
  • Boštjan Krajnc (Zavod KSSENA),
  • Staš Kos (LEAG),
  • doc. dr. Janez Petek (LEA Spodnje Podravje),
  • dr. Boštjan Ferk (Inštitut za javno-zasebno partnerstvo),
  • mag. Silvija Kovič (Eko sklad).

Spletni seminarji so brezplačni. Za sodelovanje na obvezna predhodna prijava.

Podrobnejše informacije

Vir: MZI, Borzen

]]>
Napovednik dogodkov
news-4439Wed, 21 Oct 2020 18:04:00 +0200Državni zbor podprl Zakon o učinkoviti rabi energije /nc/novica/n/drzavni-zbor-podprl-zakon-o-ucinkoviti-rabi-energije-4439/Državni zbor je danes s 77 glasovi za in nobenim proti sprejel nov Zakon o učinkoviti rabi energije (ZURE). Zakon pokriva področje energetske učinkovitosti in učinkovite rabe energije, ki je bilo prej del energetskega zakona, prilagaja pa se tudi novim določilom evropske zakonodaje.Tematika se je iz energetskega zakona umaknila, ker je ta zelo obsežen in zaradi pogostega spreminjanja evropske zakonodaje nepregleden.

Nov zakon vsebinsko ureja učinkovito rabo energije in v tem okviru splošne ukrepe za spodbujanje energetske učinkovitosti, ukrepe za povečanje učinkovite rabe energije, zahteve energetske učinkovitosti za proizvode ter zagotavljanje energetske učinkovitosti stavb. Zakon določa tudi pristojnosti organov, ki opravljajo naloge po zakonu ter izvajanje politike države na področju energetske učinkovitosti.

Na ravni EU je treba energetsko učinkovitost do leta 2030 povečati za 32,5 %, Slovenija pa si je zadala cilj povečanja za vsaj 35 % glede na osnovni scenarij iz leta 2007.

Zakon določa splošne obveznosti na področju merjenja porabe energije in obračunavanja stroškov za porabljeno energijo. Dopolnjujejo se obveznosti iz direktive o energetski učinkovitosti glede delitve stroškov v večstanovanjskih stavbah. Vse nove stavbe, ki imajo centralni vir ogrevanja ali hlajenja ali se oskrbujejo iz sistemov daljinskega ogrevanja ali daljinskega hlajenja, bodo morale biti opremljene z individualnimi števci posebej za merjenje porabe toplote za ogrevanje, hlajenje in pripravo sanitarne tople vode. Omenjeni števci bodo morali imeti možnost daljinskega odčitavanja.

Zaradi lažjega prehoda na uporabo električnih vozil se po zakonu zahteva namestitev posebnih polnilnih mest za električna vozila na parkirnih mestih in počivališčih. Kabelske vode za električno polnjenje vozil bodo morale imeti napeljane tudi nove nestanovanjske in stanovanjske stavbe z več kot desetimi parkirnimi mesti in tiste, ki so v postopku večje prenove.

Pri prihrankih energije pri končnih odjemalcih je na novo postavljena meja za dobavitelje trdnih goriv, pri sistemu upravljanja z energijo v javnem sektorju so opredeljene naloge odgovorne osebe, uvedena pa je tudi obveznost pregledov sistemov za avtomatizacijo in nadzor stavb.

Vir: MZI

]]>
Predpisi SLO
news-4437Wed, 21 Oct 2020 10:50:59 +0200Avtomobil ostaja primarno prevozno sredstvo za slovenska gospodinjstva/nc/novica/n/avtomobil-ostaja-primarno-prevozno-sredstvo-za-slovenska-gospodinjstva-4437/Javnomnenjska raziskava energetske učinkovitosti Slovenije (REUS 2019) razkriva, da je za večino gospodinjstev osebni avtomobil najpogostejša oblika prevoza ne glede na cilj poti in razdaljo do cilja. 95 % gospodinjstev uporablja avtomobile na konvencionalna pogonska goriva (bencinsko in dizelsko gorivo). V primerjavi deleža novih registriranih električnih avtomobilov v 20 evropskih državah se Slovenija uvršča nekje na sredino. Gospodinjstva se pri uresničevanju svojih načrtov za nakup avtomobilov na alternativni pogon srečujejo z različnimi omejitvami.Rezultati raziskave slovenskih gospodinjstev (REUS GOS 2019) za leto 2019 kažejo, da je avtomobil primarno prevozno sredstvo v kraju bivanja (za razdalje do 5km), saj ga uporablja 55 % anketiranih. Kolo za prevoz do 5 km uporablja 17 %, medtem ko 9 % gospodinjstev pešači, 7 % pa uporablja javni potniški promet. Za daljše poti zunaj kraja bivanja (za razdalje od 5 km do 150 km) več kot štiri petine (84 %) gospodinjstev uporablja avtomobil. Zgolj majhen delež gospodinjstev uporablja alternativne oblike prevoza kot primarno prevozno sredstvo (javni potniški promet 5 % gospodinjstev, kolo 2 %). Za večino gospodinjstev (84 %) je avtomobil primarno prevozno sredstvo prevoza tudi pri potovanju na počitnice (za razdaljo več kot 150 km). Sledijo letalo (7 %), primestni avtobus (2 %) in vlak (2 %).

Kolo je poleti dodatno prevozno sredstvo za pot na delo za slabo tretjino (30 %) anketiranih, pozimi pa samo za 7 % anketirancev. Raziskava kaže pozitiven trend pri izbiri okolju prijaznih oblik mobilnosti (javni potniški prevoz, kolo, hoja), saj sta dobri dve tretjini (69 %) gospodinjstev naklonjeni kombiniranju osebnega avtomobila z drugo obliko prevoza. Pri izbiri alternativnega prevoznega sredstva imajo ključno vlogo dobre avtobusne povezave, vozni redi in porabljeni čas, ki je odločilni dejavnik.

Po izsledkih raziskave REUS 2019 velika večina (95 %) gospodinjstev uporablja avtomobile na konvencionalna pogonska goriva (57 % na motorni bencin in 38 % na dizelsko gorivo). Zgolj 2,7 % anketiranih gospodinjstev uporablja avtomobile na alternativni pogon (1,2 % na utekočinjeni naftni plin; 0,8 % na hibridni pogon; 0,4 % na etanol; 0,2 % na zemeljski plin in 0,2 % na električni pogon). Statistični podatki za registrirana vozila iz leta 2019 (MZI), kažejo, da se je od leta 2014 do 2019 povečalo število vozil na alternativni pogon za 10.275 vozil. Spodbudni so tudi podatki za prva registrirana nova osebna vozila na alternativni pogon, čigar delež se je v letu 2019 povečal za slabe 4 % in je znašal 4,5 % (od tega je največ vozil na električni in hibridni pogoj in sicer 4,3 %).

Iz primerjave deleža gospodinjstev, ki načrtujejo nakup avtomobilov na alternativni pogon (v letu 2019 je teh 19 %), in deleža izvedenih prvih registracij novih vozil na alternativni pogon (v letu 2019 je teh 4,5 %) je razvidno, da se gospodinjstva pri uresničevanju svojih načrtov za nakup vozil z alternativnim pogonom srečujejo s omejitvami (cena avtomobila, omejen doseg, obstoječa infrastruktura) in se na koncu večina odloči za avtomobil na konvencionalno gorivo.

Ozaveščenost javnosti o rabi energije in energetski učinkovitosti se spremlja preko kazalcev okolja. Kazalce "Odnos javnosti do okolju prijaznega prometa", "Odnos javnosti do porabe energije v slovenskih gospodinjstvih" in "Odnos javnosti do baterijskih električnih in plug-in hibridnih vozil", lahko najdete na spletni strani ARSO, več podatkov iz raziskave energetske učinkovitosti pa na spletni strani REUS.

Vir: Informa Echo, ARSO

]]>
Splošno
news-4436Tue, 20 Oct 2020 14:49:01 +0200Javna obravnava Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije/nc/novica/n/javna-obravnava-uredbe-o-spremembah-in-dopolnitvah-uredbe-o-samooskrbi-z-elektricno-energi-4436/Ministrstvo za infrastrukturo je objavilo predlog uredbe za javno obravnavo, s katero se odpravljajo administrativne ovire za oblikovanje skupnostne samooskrbe in poenostavlja postopek priključevanja naprav za samooskrbo na omrežje. Predlagane spremembe omogočajo uresničevanje zastavljenih ciljev na področju OVE, ki so opredeljeni v sprejetem Nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu.S predlagano spremembo in dopolnitvijo Uredbe o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije (Ur. l. RS, št. 17/2019) se v skladu Energetskim zakonom nadaljuje spodbujanje rabe obnovljivih virov energije (v nadaljevanju: OVE) z namenom povečanja deleža OVE v rabi bruto končne energije v Sloveniji.

Z obstoječo uredbo o samooskrbi so implementirale napredne rešitve za spodbujanje samooskrbe, predvsem na področju individualne samooskrbe. Podatki iz leta 2019 kažejo naraščanje moči naprav za samooskrbo zaradi večje uporabe električne energije za ogrevanje stavb s toplotnimi črpalkami, v zadnjem času narašča tudi interes rabe individualne samooskrbe za polnjenje električnih vozil na domu.

Ker so se v praksi predvsem pri uvajanju "skupnostne samooskrbe" (skupinske samooskrbe in skupnosti OVE) pokazale določene pomanjkljivosti, je ministrstvo, pristojno za energijo, z namenom okrepitve investicij v projekte skupnostne samooskrbe, pripravilo predlog sprememb in dopolnitev uredbe, ki bo poenostavil postopek priključevanja teh naprav na omrežje.

Pozitivni učinki predloga sprememb in dopolnitev uredbe o samooskrbi so:

  • fleksibilnejši pogodbeni odnosi – člani skupnostne samooskrbe bodo lahko prosto vstopali in izstopali v skupnostno samooskrbo,
  • večji delež OVE, bolj izkoriščen potencial omrežja in stavbe, na kateri bo naprava postavljena,
  • razvoj novih produktov in storitev – lastnik naprave za samooskrbo bo lahko namestil napravo glede na maksimalne tehnične zmogljivosti omrežja in stavbe in šele po namestitvi spodbujal odjemalce k povezovanju v skupnostno samooskrbo.

Zainteresirana javnost lahko morebitne pripombe na predlog uredbe v času javne obravnave pošlje na predpisanem obrazcu za pripombe na e-naslov: gp.mzi@gov.si najkasneje do 4. 11. 2020. Javnost lahko spremlja postopek sprejemanja predpisov tudi preko enotne vstopne točke za sodelovanje javnosti E-demokracija.

Podrobnosti

Vir: MZI

 

]]>
Predpisi SLO
news-4435Tue, 20 Oct 2020 13:11:15 +0200Izvedene delavnice vsebinjenja v okviru celovite presoje vplivov na okolje "Nacionalne strategije za izstop iz premoga"/nc/novica/n/izvedene-delavnice-vsebinjenja-v-okviru-celovite-presoje-vplivov-na-okolje-nacionalne-str-4435/V preteklih dne so bile izvedene tri delavnice vsebinjenja v okviru celovite presoje vplivov na okolje "Nacionalne strategije za izstop iz premoga". Sledi priprava poročila o vsebinjenju in poročila o sodelovanju javnosti ter priprava osnutka okoljskega poročila.Ministrstvo za infrastrukturo je v sodelovanju s konzorcijem pod vodstvom Elektroinštituta Milan Vidmar (EIMV), izvajalcem priprave okoljskega poročila, izvedlo tri spletne delavnice, na katerih je bil predstavljen osnutek Nacionalne strategije za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda ter rezultati internega vsebinjenja v okviru postopka celovite presoje vplivov na okolje. Obe predstavitvi sta dostopni med dokumenti na Portalu Energetika in preko spodnjih povezav:

Vseh treh delavnic se je udeležilo okoli 80 deležnikov, ki so v razpravi, ki je potekala po predstavitvah, podali svoje predloge in pripombe. Vsi predlogi in pripombe bodo proučeni in v čim večji meri ustrezno upoštevani v nadaljevanju celovite presoje vplivov na okolje.

Vse zainteresirane deležnike vljudno prosimo, da nam do 25. 10. 2020 podajo tudi pisno povratno informacijo prek spletnega vprašalnika, ki je dostopen na spodnji povezavi:

Več informacij je na voljo na Portalu Energetika spletni podstrani izhodne strategije CELOVITA PRESOJA VPLIVOV NA OKOLJE - VSEBINJENJE.

Vse zainteresirane deležnike vljudno vabimo k prebiranju vsebin in tudi k Prijavi na e-novice, kjer po opravljeni prijavi in po prejetem e-sporočilu izberejo podkategorijo »Opuščanje rabe premoga«. Prijava na e-novice zagotavlja ažurno obveščanje o vseh novih aktivnosti in vsebinah na tem področju.

Za vaše sodelovanje se vam že v naprej zahvaljujemo!

Vir: MZI

]]>
Opuščanje rabe premoga
news-4434Tue, 20 Oct 2020 10:55:00 +0200Cene naftnih derivatov za tretje četrtletje 2020/nc/novica/n/cene-naftnih-derivatov-za-tretje-cetrtletje-2020-4434/Maloprodajne cene naftnih derivatov v Sloveniji so se v 3. četrtletju (julij - september) 2020 stabilizirale. Cene pogonskih goriv (bencina, dizelskega goriva in avtoplina) se v primerjavi s preteklim četrtletjem niso povišale, nasprotno pa je maloprodajna cena kurilnega olja za ogrevanje v treh mesecih porasla za 14 %.Direktorat za energijo Ministrstva za infrastrukturo, ki spremlja statistiko cen naftnih derivatov v Sloveniji, je objavil podatke strukture povprečnih maloprodajnih cen naftnih derivatov na nacionalnem nivoju za 3. četrtletje (julij - september) leta 2020.

Povprečne maloprodajne cene naftnih derivatov na nacionalnem nivoju Slovenije so v 3. četrtletju 2020 znašale:

  • 1,005 EUR/l za neosvinčen motorni bencin 95 (NMB 95),
  • 1,149 EUR/l za neosvinčen motorni bencin 98 (NMB 98),
  • 1,003 EUR/l za dizelsko gorivo (dizel),
  • 0,801 EUR/l za kurilno olje ekstra lahko (KOEL),
  • 0,575 EUR/l za UNP – avtoplin.

Maloprodajne cene naftnih derivatov v 3. četrtletju 2020 se v obdobju treh mesecev (glede na 2. četrtletje) niso bistveno spremenile. Cena NBM 95 je bila nižja za 1 %, ceni NMB 98 in dizelskega goriva sta bili nespremenjeni, cena UNP – avtoplina pa je bila za 2 % nižja. Zgolj cena KOEL je bila za 14 % višja.

Cene goriv brez davkov in dajatev v Sloveniji so bile v 3. četrtletju 2020 precej višje, saj so se glede na preteklo četrtletje povišale za 32 % pri NBM 95, za 23 % pri NMB 98, za 18 % za dizelsko gorivo in za 23 % pri KOEL. Vlada RS je spremembe na nabavnem trgu sproti kompenzirala s prilagajanjem trošarine za bencinsko in dizelsko gorivo, tako da je ostala malopodajna cena NMB 95 in dizelskega goriva na prodajnih mestih z regulirano ceno natanko 1,000 EUR/liter. Trošarina za bencinsko gorivo je tako bila v 3. četrtletju nižja za 20 %, za dizelsko gorivo pa nižja za 15 % glede na preteklo četrtletje. Dajatve in prispevki (okoljska dajatev CO2, prispevek URE, prispevek OVE+SPTE) za vse derivate se v 3. četrtletju 2020 niso spremenjali oz. so ostali na ravni postavk iz leta 2018.

Izrazit padec cen zaradi naftne krize v drugi četrtini leta se je odražal na znižanju cen na letnem nivoju. Tako so se povprečne maloprodajne cene naftnih derivatov v 3. četrtletju 2020 glede na 3. četrtletje 2019 znižale pri NMB 95 za 23 %, NMB 98 za 19 %, dizelskega goriva za 19 %, KOEL za 16 % in UNP – avtoplina za 3 %. Cene brez davkov in dajatev v Sloveniji so v obdobju enega padle za 27 % pri NMB 95, za 20 % pri NMB 98, za 28 % pri dizelskem gorivu, za 22 % KOEL, in za 4 % pri UNP – avtoplinu.

Podrobnejši prikaz strukture maloprodajnih cen naftnih derivatov v Sloveniji na četrtletni ravni je na voljo v statistični časovni vrsti od leta 2008 dalje.

Povezana na statistične podatke

Vir: MZI

]]>
Statistika
news-4431Fri, 16 Oct 2020 09:00:00 +0200Objavljeni povabili posredniškim organom k oddaji vloge prijavitelja za posredovanje predloga operacije energetske prenove stavb ožjega in širšega javnega sektorja v letih 2021 - 2023/nc/novica/n/objavljeni-povabili-posredniskim-organom-k-oddaji-vloge-prijavitelja-za-posredovanje-predl-4431/Ministrstvo za infrastrukturo je objavilo Povabilo za zbiranje predlogov operacij energetske prenove stavb ožjega javnega sektorja (OJS_2021) in Povabilo za zbiranje predlogov operacij energetske prenove stavb širšega javnega sektorja (ŠJS_2021), ki bodo organu upravljanja predlagane za sofinanciranje v okviru »Operativnega programa Evropske kohezijske politike za obdobje 2014 - 2020«, prednostne osi 4 »Trajnostna raba in proizvodnja energije in pametna omrežja«, prednostne naložbe 4.1 »Spodbujanje energetske učinkovitosti, pametnega upravljanja z energijo in uporabe obnovljivih virov energije v javni infrastrukturi, vključno z javnimi stavbami, in stanovanjskem sektorju«, specifičnega cilja 1 »Povečanje učinkovitosti rabe energije v javnem sektorju«. Ob tem so objavljena tudi posodobljena »Navodila za izvajanje operacij energetske prenove javnih stavb na podlagi OP EKP 2014-2020«.Pri obeh povabilih lahko operacija vsebuje predlog energetske prenove ene stavbe ali sklopa (več) stavb, ki ustrezajo predmetu posameznega povabila. Predlogi operacij energetske prenove stavb oseb ožjega in širšega javnega sektorja morajo biti v skladu z opredelitvami iz naslednjih dokumentov (nove različice oziroma posodobljeni dokumenti so posebej označeni):

V sklopu aktualnih povabil je upoštevana povišana, to je 49 %, stopnja sofinanciranja upravičenih stroškov operacije.

Prijavitelj po povabilu OJS_2021 je oseba ožjega javnega sektorja, prijavitelj po povabilu ŠJS_2021 pa je oseba širšega javnega sektorja, katere ustanovitelj je Republika Slovenija.

Višini nepovratnih sredstev evropske kohezijske politike v okviru »Operativnega programa Evropske kohezijske politike za obdobje 2014 - 2020«, ki bosta na razpolago v letih 2021, 2022 in 2023, znašata okvirno 7,65 mio EUR za izvedbo operacij prenov stavb ožjega javnega sektorja po povabilu OJS_2021 oziroma cca. 14,12 mio EUR za izvedbo operacij prenov stavb širšega javnega sektorja po povabilu ŠJS_2021.

Roki za oddajo vlog so pri obeh povabilih enaki, in sicer je prvi rok 16. 11. 2020, drugi rok 15. 2. 2021, tretji rok 10. 5. 2021, četrti rok 13. 9. 2021  in skrajni rok 15. 11. 2021. Če bodo sredstva po posameznem povabilu porabljena pred potekom posameznih rokov, bo za vsako od povabil posebej na spletni strani ministrstva objavljeno posebno obvestilo o porabi sredstev.

Vlogo na vsako od povabil lahko odda samo posredniški organ, in sicer skupaj s spremnim dopisom, s katerim potrjuje, da je vlogo prijavitelja pregledal in da se z vlogo strinja.

Vloge se po posameznem povabilu predložijo po pošti na naslov: Ministrstvo za infrastrukturo, Langusova ulica 4, 1535 Ljubljana, oziroma osebno v glavno pisarno ministrstva vsak delovni dan med 9:00 in 15:30 uro (v petek do 14:30) do dneva, določenega kot skrajni rok za oddajo vlog.

Podrobnejše informacije so razvidne iz polnega besedila posameznih povabil:

Vir: MZI

]]>
Energetska prenova stavb
news-4433Thu, 15 Oct 2020 12:16:00 +0200Poročilo o delovanju NEK za september 2020/nc/novica/n/porocilo-o-delovanju-nek-za-september-2020-4433/NEK je septembra 2020 proizvedla 520.495 MWh bruto električne energije na izhodu generatorja oziroma je oddala v elektroenergetsko omrežje 494.236 MWh električne energije. V tem mesecu je bila proizvodnja za 0,9 % večja od načrtovane (490.000 MWh).Faktor razpoložljivosti je bil 100-odstoten. Elektrarna je obratovala znotraj omejitev tehničnih specifikacij. Vsi varnostni sistemi so bili zmožni delovati.

Reka Sava se je zaradi delovanja NEK v septembru 2020 segrevala povprečno za 2,3 ºC in največ za 3,0 ºC od dovoljenih 3 ºC.

Največja skupna dopustna letna radioaktivnost tritija v tekočinskih izpustih je 45 TBq. Od tega je delež tritija septembra 2020 znašal 0,31 % letne omejitve, njegov skupni delež v devetih mesecih leta 2020 pa 2,02 % letne omejitve. Za ostale radionuklide, katerih dopustna letna radioaktivnost je 100 GBq, je njihov delež v septembru 2020 znašal 0,0004 % letne omejitve, do konca septembra 2020 pa 0,008 % letne omejitve.

Celoten vpliv na prebivalstvo zaradi izpustov radioaktivnih snovi je omejen z dozo 50 μSv na razdalji 500 metrov od reaktorja. Ocenjen vpliv je v septembru 2020 znašal 0,07 % letne omejitve, za obdobje 1-9-2020 pa 0,65 % letne omejitve.

V septembru 2020 je bilo uskladiščenih 8,2 m³ nizko in srednje radioaktivnih odpadkov.

Vir: NEK

]]>
Energetska infrastruktura
news-4432Thu, 15 Oct 2020 12:13:14 +0200Komisija objavila ocene Celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov/nc/novica/n/komisija-objavila-ocene-celovitih-nacionalnih-energetskih-in-podnebnih-nacrtov-4432/Komisija je sprejela Poročilo o stanju energetske unije za leto 2020 in spremne dokumente o različnih vidikih energetske politike EU. Objavljene so tudi ločene ocene 27 nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov (NEPN). Komisija je zavezujoč cilj Slovenije glede zmanjšanja emisij TGP v sektorju ne-ETS ocenila kot bolj ambicioznega, nacionalni prispevek k cilju energetske učinkovitosti kot zmerno ambicioznega, nacionalni prispevek k cilju OVE pa kot neambicioznega.Evropska komisija je dne 14. 10. 2020 sprejela "Poročilo o stanju energetske unije za leto 2020" in spremne dokumente o različnih vidikih energetske politike EU. Letošnje poročilo je prvo po sprejetju evropskega zelenega dogovora in obravnava prispevek energetske unije k dolgoročnim podnebnim ciljem Evrope.

Ločene ocene 27 nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov (NEPN) analizirajo pot in ambicije posameznih držav članic za dosego sedanjih podnebnih in energetskih ciljev do leta 2030. Splošna ocena kaže, da so države članice sposobne doseči te cilje in pri tem večinoma dobro napredujejo. Ocene vključujejo tudi priporočila vsaki državi članici za morebitno uporabo sklada za okrevanje in odpornost.

Slovenija je v svojem NEPN med drugim sprejela naslednje ključne energetske in podnebne cilje do leta 2030:

  • zmanjšanje skupnih emisij toplogrednih plinov za 36 %, od tega za 20 % v sektorju ne-ETS (kar je 5 odstotnih točk nad sprejeto zavezo Slovenije);
  • vsaj 35 % izboljšanje energetske učinkovitosti, kar je višje od cilja sprejetega na ravni EU (32,5 %);
  • vsaj 27 % obnovljivih virov energije, kjer je Slovenija zaradi relevantnih nacionalnih okoliščin, v prvi vrsti okoljskih omejitev, sprejela nižji cilj od cilja na ravni EU (32 %) s prizadevanjem, da se ambicija zviša pri naslednji posodobitvi NEPN (2023/24),
  • 3 % vlaganja v raziskave in razvoj, od tega 1 % javnih sredstev.

Komisija je zavezujoč cilj Slovenije glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v sektorju ne-ETS ocenila kot bolj ambicioznega, nacionalni prispevek k cilju energetske učinkovitosti kot zmerno oz. nizko ambicioznega, in nacionalni prispevek k cilju obnovljivih virov energije kot neambicioznega (glejte tudi prikaz na grafiki na dnu strani).

Komisija v svoji oceni slovenskega NEPN izpostavila tudi naslednje primere dobre prakse:

  • slovenski NEPN določa okvirne cilje za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov do leta 2030 za šest posameznih sektorjev, na katere vpliva uredba o delitvi napora (ne-ETS sektorji);
  • Slovenija si je zastavila dolgoročno vizijo in cilj prilagajanja za zmanjšanje izpostavljenosti, občutljivosti in ranljivosti na podnebne spremembe do leta 2050 ter upošteva prilagajanje v politikah in ukrepih;
  • slovenski NEPN določa temelj za ambiciozno zmanjšanje porabe premoga za proizvodnjo električne energije; vprašanje opuščanja premoga je sicer še vedno v obravnavi, a strategija bo sprejeta najkasneje v letu 2021;
  • slovenski NEPN spodbuja energetsko učinkovitost v vseh sektorjih kot instrument za varstvo okolja, izboljšanje energetske varnosti in zmanjšanje stroškov energije za družine in podjetja;
  • slovenski NEPN vključuje tudi elemente evropskega zelenega dogovora za kmetijstvo, kot je spodbujanje trajnostnega ekološkega kmetovanja.

Vsi objavljeni dokumenti so na voljo na spletni strani Komisije

Povezani dokumenti:

Vir: MZI

]]>
Nacionalni energetski in podnebni načrt
news-4428Thu, 15 Oct 2020 11:21:00 +0200Vabilo za sodelovanju pri celoviti presoji vplivov na okolje "Nacionalne strategije za izstop iz premoga"/nc/novica/n/vabilo-za-sodelovanju-pri-celoviti-presoji-vplivov-na-okolje-nacionalne-strategije-za-izs-4428/Na Ministrstvu za infrastrukturo v sodelovanju s konzorcijem za izvedbo celovite presoje vplivov na okolje (CPVO) "Nacionalne strategije za izstop iz premoga in prestrukturiranja premogovnih regij" organiziramo posvetovanje v fazi vsebinjenja. Spletna posvetovanja bodo potekala med 15. in 20. oktobrom 2020.Zaradi trenutnih epidemioloških razmer bodo posvetovanja potekala na treh spletnih delavnicah. Vsem bomo omogočili oddajo mnenj preko spletnih obrazcev.

Zainteresirano javnost prosimo, da se do srede, 14. oktobra 2020, do 11.00 ure, prijavite na elektronski naslov spela.polak@gmail.com za posvetovanje na enem izmed naslednjih terminov:

  • četrtek, 15. oktober 2020, med 16.00 in 19.00;
  • petek, 16. oktober 2020, med 9.00 in 12.00;
  • torek, 20. oktober 2020, med 9.00 in 12.00.

Več informacij je na voljo na spletni podstrani CELOVITA PRESOJA VPLIVOV NA OKOLJE - VSEBINJENJE

Vljudno vabljeni!

Vir: MZI

 

 

]]>
Napovednik dogodkov
news-4429Mon, 12 Oct 2020 13:38:23 +0200Javna obravnava Zakona o oskrbi z električno energijo /nc/novica/n/javna-obravnava-zakona-o-oskrbi-z-elektricno-energijo-4429/Ministrstvo za infrastrukturo je objavilo predlog zakona, čigar namen je zagotoviti konkurenčno, varno, zanesljivo in dostopno oskrbo z električno energijo ob upoštevanju načel trajnostnega razvoja in vzpostaviti celovite konkurenčne, prožne, pravične in pregledne trge električne energije.Namen zakona o oskrbi z električno energijo (ZOEE) je uskladitev nacionalnega pravnega reda s pravom EU. S predlogom zakona se v slovenski pravni red prenašajo zakonodajni akti t.i. paketa "Čista energija za vse Evropejce", ki se nanašajo na delovanje trga z električno energijo (Direktiva 2019/944/EU o skupnih pravilih notranjega trga električne energije) in 17. člen Direktive (EU) 2018/2001/EU o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov. Zakon ureja način izvajanja Uredbe (EU) 2019/941 o pripravljenosti na tveganja v sektorju električne energije; Uredbe (EU) 2019/943 o notranjem trgu električne energije in Uredbe (EU) 2018/1999 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov.

Predlog zakona določa pravila delovanja trga z električno energijo, proizvodnje, prenosa, distribucije, shranjevanje in dobave električne energije, skupaj z določbami za varstvo končnih odjemalcev, načine in oblike izvajanja gospodarskih javnih služb na področju prenosa in distribucije električne energije ter trga z električno energijo, načela in ukrepe za doseganje zanesljive oskrbe z električno energijo, ureja ukrepe za preprečevanje energetske revščine in druga vprašanja oskrbe z električno energijo.

Zakon nekatera področja ne spreminja:

  • ohranja se sedanja ureditev gospodarskih javnih služb na področju prenosa, distribucije in operaterja trga,
  • ohranja se osnovna ureditev trga z električno energijo, zasilna in nujna oskrba.

Popolnoma na novo pa se skladno z EU pravom urejajo naslednja področja:

  • storitve agregiranja,
  • pravice končnih odjemalcev,
  • napredno merjenje,
  • uvajajo se aktivni odjemalci in energetske skupnosti,
  • definira se energetska revščina,
  • ureja se lastništvo in upravljanje shranjevalnikov energije,
  • obveznosti glede sistemskih storitev.
  • energetski regulator dobiva več pristojnosti.

Zainteresirana javnost lahko morebitne pripombe na predlog zakona v času javne obravnave pošlje na predpisanem obrazcu na e-naslov: gp.mzi@gov.si najkasneje do 12. 11. 2020. Javnost lahko spremlja postopek sprejemanja predpisov tudi preko enotne vstopne točke za sodelovanje javnosti E-demokracija.

Podrobnosti

Vir: MZI

]]>
Predpisi SLO
news-4430Mon, 12 Oct 2020 10:32:00 +0200Javna obravnava Uredbe o rudarski pravici za izkoriščanje tehničnega kamna – dolomit v občini Poljčane/nc/novica/n/javna-obravnava-uredbe-o-rudarski-pravici-za-izkoriscanje-tehnicnega-kamna-dolomit-v-obc-4430/Ministrstvo za infrastrukturo je na podlagi prvega odstavka 35. člena Zakona o rudarstvu (Uradni list RS, št. 14/14 – uradno prečiščeno besedilo in 61/17 – GZ) objavilo predlog uredbe za javno objavo. Predlagana uredba je koncesijski akt, ki določa pogoje za podelitev in izvajanje rudarske pravice za izkoriščanje tehničnega kamna – dolomit v pridobivalnem prostoru Bela – širitev v občini Poljčane. Zainteresirana javnost lahko svoje pripombe pošlje do vključno 23. 10. 2020.V skladu s prvim odstavkom 34. člena ZRud-1 se koncesija za izkoriščanje za določeni pridobivalni prostor podeli na podlagi prej izdanega rudarskega koncesijskega akta in na njegovi podlagi izvedenega javnega razpisa za izbor nosilca rudarske pravice za izkoriščanje. Skladno z drugim odstavkom tega člena pa se koncesija za izkoriščanje lahko podeli tudi brez javnega razpisa in samo na podlagi prej izdanega rudarskega koncesijskega akta za določeni pridobivalni prostor pravni ali fizični osebi, ki izpolnjuje katerega od taksativno naštetih pogojev. V konkretnem primeru vlagatelj vloge uveljavlja in izpolnjuje pogoje iz 3. točke drugega odstavka 34. člena ZRud 1, saj gre za širitev obstoječega pridobivalnega prostora Bela v globino. Zato se koncesija za izkoriščanje lahko podeli brez javnega razpisa.

Ministrstvo je v ugotovitvenem postopku zaprosilo za naravovarstvene smernice Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave (v nadaljnjem besedilu: ZRSVN), kot to določa 97. člen Zakona o ohranjanju narave (Ur. l. RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu: ZON). Nameravani poseg ni v nasprotju s splošnimi naravovarstvenimi usmeritvami, zato se rudarske pravica lahko podeli. Skladno s šestim odstavkom 97. člena ZON je ministrstvo od Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave pridobilo še pozitivno mnenje o sprejemljivosti prostorske ureditve predlaganih pridobivalnih prostorov z vidika varstva narave (naravovarstveno mnenje), brez katerega akta ni mogoče sprejeti.

Po izdaji rudarskega koncesijskega akta bo s to uredbo Ministrstvo za infrastrukturo samostojnemu podjetniku Stanislav Hacetu, s. p. izdalo odločbo o izbiri nosilca rudarske pravice za izkoriščanje v skladu s 43. členom ZRud-1. Rudarska pravica se skladno s 3.2. točko 2. člena ZRud-1 pridobi s koncesijo za izkoriščanje določene vrste mineralne surovine na določenem pridobivalnem prostoru, tj. s sklenitvijo koncesijske pogodbe. Sklepanje koncesijske pogodbe se skladno z drugim odstavkom 44. člena ZRud-1 začne na predlog imetnika odločbe o izbiri nosilca rudarske pravice.

Zainteresirana javnost lahko morebitne pripombe na predlog uredbe v času javne obravnave pošlje na predpisanem obrazcu na e-naslov: gp.mzi@gov.si najkasneje do 23. 10. 2020. Javnost lahko spremlja postopek sprejemanja predpisov tudi preko enotne vstopne točke za sodelovanje javnosti E-demokracija.

Podrobnosti

Vir: MZI

]]>
Predpisi SLO
news-4426Thu, 08 Oct 2020 13:41:55 +0200Objavljen osnutek Nacionalne strategije za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij/nc/novica/n/objavljen-osnutek-nacionalne-strategije-za-izstop-iz-premoga-in-prestrukturiranje-premogov-4426/Ministrstvo za infrstrukturo je objavilo osnutek "Nacionalne strategije za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda". Osnutek strategije temelji na podrobni analizi ključnih izzivov in priložnosti obeh slovenskih regij, ki sta močno zaznamovani s premogovništvom – Savinjsko-Šaleške (SAŠA) regije in Zasavske regije. Na podlagi tega dokumenta se je v septembru že začela njena celovita presoja vplivov na okolje.V Sloveniji je v pripravi Nacionalna strategija za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda (Strategija), ki v središče postavlja pravičen prehod dveh slovenskih regij, ki sta močno zaznamovani s premogovništvom – Savinjsko-Šaleške (SAŠA) regije in Zasavske regije.

S pripravo Strategije bo Slovenija  opredelila nekatere ključne srednjeročne odločitve, ki bodo najbolj prizadetim regijam omogočali postopen in pravičen proces dolgoročnega energetskega, okoljskega, gospodarskega in družbenega prestrukturiranja kot posledice prehoda s premoga. Hkrati bo Slovenija s sprejemom Strategije naredila pomemben korak k podnebno nevtralni družbi.

Ključni namen Strategije je:

  1. opredeliti premogovne regije in določiti letnico izstopa iz premoga;
  2. opredeliti proces izstopa iz premoga z določitvijo scenarija za celovito družbeno in gospodarsko prestrukturiranje SAŠA regije in Zasavske regije v skladu z načeli pravičnega prehoda;
  3. identificirati ustrezne vire na nacionalni in EU ravni ter način upravljanja procesa pravičnega prehoda;
  4. opredeliti ključne vidike zapiranja Premogovnika Velenje v tehničnem smislu, z vidika vpliva na zaposlene in skupnost ter z vidika varovanja in ohranjanja okolja;
  5. ustvarjati sinergije pri izvajanju pravičnega prehoda med regijama, preko skupnih projektov, prenosa dobrih praks in izkušenj.

Osnutek Strategije temelji na podrobni analizi ključnih izzivov in priložnosti obeh regij, ki je predmet ločenega analitičnega poročila. Pri pripravi tega je bil uporabljen pristop »od spodaj navzgor«, ki je aktivno vključeval ključne deležnike obeh regij. Prek intervjujev, terenskih obiskov, fokusne skupine in individualnih posvetovanj so svoje poglede, podatke in mnenja delili predstavniki sindikatov, občin, nevladnih organizacij, regionalnih in območnih razvojnih agencij, formalnega in neformalnega izobraževanja, energetske družbe, gospodarstva, ministrstev, državnih agencij, inštitutov in evropskih institucij.

Zbrani podatki so bili uporabljeni za pripravo strateške ocene zrelosti regij, ki je pokazala, kje so ključne prednosti, slabosti, izzivi in priložnosti regij. Na podlagi tega so bili oblikovani trije scenariji za obe regiji.

V SAŠA regiji, so bili scenariji postavljeni okrog predlaganih letnic prenehanja rabe premoga. V Zasavju, kjer ni več delujočih rudnikov in termoelektrarne, pa so bili scenariji oblikovani okrog možnega nadaljnjega socialno-ekonomskega prestrukturiranja regij. Vsak scenarij je bil preučen po štirih kategorijah pravičnega prehoda, t.j. gospodarstvo, energetika, ljudje in okolje.

Osnutek Strategije podaja dolgoročen pogled na razvoj premogovnih regij in se osredotoča na opredelitev strateških in operativnih ciljev družbenega in gospodarskega prestrukturiranja teh regij. Opredeli tudi vire financiranja za tri ključna področja (to so: financiranje dejavnosti zaprtja Premogovnika Velenje; izvajanje ukrepov za družbeno in gospodarsko prestrukturiranje; in financiranje okvira upravljanja pravičnega prehoda) in predlaga model upravljanja.

Med izhodišči osnutek Strategije sicer kot pomembno dejstvo upošteva pomen premogovništva v slovenski energetiki, zlasti vlogo TEŠ v slovenskem elektroenergetskem sistemu, ni pa namen sprejema Strategije iskanje rešitev za zanesljivo in cenovno konkurenčno oskrbo z električno energijo v Sloveniji po zaprtju TEŠ. Ta problematika se naslavlja v okviru NEPN in v nadaljevanju v okviru priprave Energetskega koncepta Slovenije. Opredelitev letnice izstopa iz premoga se bo tako smiselno upoštevala pri prihodnji prenovi strateških dokumentov na področju energetske in podnebne politike.

Na podlagi osnutka Strategije se je v septembru že začela njena celovita presoja vplivov na okolje. V prvi fazi vsebinjenja bo Ministrstvo za infrastrukturo skupaj z izvajalcem priprave osnutka okoljskega poročila pripravilo več delavnic in aktivnosti. Spletna posvetovanja bodo potekala med 15. in 20. oktobrom 2020.Podrobnejše informacije in prijava na delavnice

Sledi priprava osnutka okoljskega poročila in po pozitivnemu mnenju Ministrstva za okolje glede ustreznosti tudi javna obravnava osnutka strategije in okoljskega poročila. Informacije bodo sproti objavljene na Portalu Energetika.

Septembra je Komisija objavila skupno oceno nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov (NEPN-ov) držav članic za obdobje 2021–2030. V njej za področje pravičnega prehoda ugotavlja, da »je 21 držav članic že opustilo uporabo premoga (Estonija, Latvija, Litva, Belgija, Malta, Luksemburg, Ciper) ali pa se je zavezalo k postopni opustitvi premoga (vključno z lignitom in šoto), pri čemer so v NEPN določile konkretne datume. Dve državi članici (Slovenija, Češka) še razmišljata o postopni opustitvi premoga, štiri (Poljska, Romunija, Bolgarija, Hrvaška) pa je še ne načrtujejo. V tem okviru naj bi se uporaba premoga do leta 2030 v primerjavi z letom 2015 zmanjšala za 70 %, električna energija iz obnovljivih virov pa bo predstavljala 60 % električne energije, proizvedene v EU.«

Poljska je v septembru posodobila energetsko strategijo, ki jo mora potrditi še parlament, s katero si je zadala cilj zmanjšati delež premoga v proizvodnji električne energije do leta 2030 na 37-56 % in do leta 2040 na 11-28 % (odvisno od cene stroška emisij) (Euractiv, 9. september 2020).

Vse zainteresirane deležnike vljudno vabimo k prebiranju vsebin in tudi k Prijavi na e-novice, kjer po opravljeni prijavi in po prejetem e-sporočilu v okviru kategorije »Rudarstvo« izberejo podkategorijo »Opuščanje rabe premoga«. Prijava na e-novice zagotavlja ažurno obveščanje o vseh novih aktivnosti in vsebinah na tem področju.

Vir: MZI

 

]]>
Opuščanje rabe premoga
news-4427Thu, 08 Oct 2020 10:35:00 +0200Javna obravnava Pravilnika o tehničnih pogojih za gradnjo podzemnih VN vodov izmenične napetosti od 1 kV do 400 kV/nc/novica/n/javna-obravnava-pravilnika-o-tehnicnih-pogojih-za-gradnjo-podzemnih-vn-vodov-izmenicne-nap-4427/Ministrstvo za infrastrukturo je objavilo predlog pravilnika za javno obravnavo. Pravilnik določa minimalne tehnične pogoje za varno in ekonomično graditev ter nemoteno obratovanje in uporabo podzemnih elektroenergetskih visokonapetostnih vodov (VN kablovodi) in njihovo križanje z drugimi infrastrukturnimi objekti. Določbe pravilnika se smiselno uporabljajo pri vzdrževalnih delih v javno korist na področju objektov, naprav in omrežij za prenos in distribucijo električne energije.Elektrotehniška zveza Slovenije je v sodelovanju s podjetij s področja elektrogospodarstva pripravila predlog pravilnika na področju visokonapetostnih kablovodov, kar do sedaj s podzakonskim aktom ni bilo posebej urejeno.

Cilj podzakonskega akta je zagotoviti kvalitetno graditev visokonapetostnih podzemnih vodov, ne glede na lastništvo. Opredeljene so minimalne zahteve z namenom zagotoviti ustrezno kvaliteto in s tem varnost in zanesljivost obratovanja elektroenergetskega sistema Slovenije. Razvoj tehnike in tehnologije zahteva pravilnik, ki bo omogočal graditev na podlagi zadnjih spoznanj in sodobnih rešitev ter standardov, ki se uvajajo kot obvezni za uporabo.

Predlagan pravilnik določa ključna načela graditve elektroenergetskih podzemnih vodov visoke napetosti. Upoštevano je načelo varnosti in zanesljivosti. Besedilo pravilnika se naslanja na standarde in dobre prakse, upoštevajoč veljavne zakone in podzakonske akte. Upoštevane so zahteve varnosti, učinkovitosti in predpisane kakovosti električne energije. Posebej pomembna je določitev zahtev za varno križanje, približevanje in vzporedni poteki z drugimi infrastrukturnimi objekti, komunalnimi vodi in napeljavami.

Zainteresirana javnost lahko morebitne pripombe na predlog pravilnika v času javne obravnave pošlje na predpisanem obrazcu za pripombe na e-naslov: gp.mzi@gov.si najkasneje do 6. 11. 2020. Javnost lahko spremlja postopek sprejemanja predpisa tudi preko enotne vstopne točke za sodelovanje javnosti E-demokracija.

Podrobnosti

Vir: MZI

]]>
Predpisi SLO
news-4425Wed, 07 Oct 2020 23:41:00 +0200V letu 2019 v Sloveniji nekoliko manjša poraba končne energije /nc/novica/n/v-letu-2019-v-sloveniji-nekoliko-manjsa-poraba-koncne-energije-4425/Statistični urad Republike Slovenije je objavil podatke energetske bilance Slovenije za leto 2019. Domača proizvodnja energije v Sloveniji je v letu 2019 znašala 148.049 TJ. Z domačimi viri energije je Slovenija zadovoljila 51 % potreb po energiji, preostala potrebna količina je bila zagotovljena iz uvoza. Za oskrbo z energijo je bilo na voljo 283.109 TJ. Količina energije, namenjena končni rabi, je v letu 2019 znašala 207.664 TJ, kar je za poldrugi odstotek manj kot v letu 2018. Končna poraba energije je znašala 205.266 TJ. Največ (skoraj dve petini) energije za končno rabo je bilo namenjeno rabi v prometu, petina energije pa za končno rabo v gospodinjstvih.Domača proizvodnja energije v Sloveniji je v letu 2019 znašala 148.049 TJ. Največji delež je predstavljala jedrska energija s skoraj 43 %, sledili so obnovljivi viri energije (skupaj s hidroenergijo) s skoraj 32 % in energija iz premoga s 25 %. Iz ostalih virov je bilo proizvedene 0,1 % energije. Z domačimi viri energije je Slovenija zadovoljila 51 % potreb po energiji, preostala potrebna količina je bila zagotovljena iz uvoza.

Ob upoštevanju uvoza in izvoza energije, je bilo v letu 2019 za oskrbo na voljo 283.109 TJ. V strukturi oskrbe z energijo so tudi v letu 2019 prevladovali naftni proizvodi, katerih delež je znašal 33 %, delež jedrske energije je znašal 22 %, delež energije iz obnovljivih virov (vključno s hidroenergijo) je znašal 18 %, delež premoga 16 % in delež zemeljskega plina 11 %.

Količina energije, namenjene končni rabi, je v letu 2019 znašala 207.664 TJ. Največji, 39 % delež, je predstavljala raba v prometu. Drugi največji porabnik je bila predelovalna industrija z gradbeništvom s 30 %, sledila so gospodinjstva z 21 % in ostala raba s kmetijstvom z 10 %. V letu 2019 so v strukturi končne rabe prevladovali naftni proizvodi (45 %), sledila je električna energija s skoraj 24 %, na tretjem mestu so bili obnovljivi viri energije s 14 %, sledili so zemeljski plin z 12 %, toplota z več kot 3 % in trdna goriva z 1 %.

V letu 2019 je količina energije, namenjene končni rabi v gospodinjstvih, znašala 44.273 TJ. Največji, 62 % delež je predstavljala raba energije za ogrevanje prostorov, sledila je raba energije za ogrevanje sanitarne vode (17 %) in raba električne energije za razsvetljavo in električne naprave (16 %). Delež energije namenjen za kuhanje je znašal 4 %, za hlajenje prostorov pa 1 %. V strukturi rabe energentov v gospodinjstvih so prevladovala lesna goriva s skoraj 39 %, sledila je električna energija s skoraj 28 %, zemeljski plin z 10 %, ekstra lahko kurilno olje z okoli 9 %, daljinska toplota s 7 %, toplota iz okolice (ki se izkorišča s pomočjo toplotnih črpalk) s skoraj 4 %, utekočinjen naftni plin s skoraj 3 % in sončna energija z 1 %.

Podrobnješe informacije

Vir: SURS

]]>
Statistika
news-4423Mon, 05 Oct 2020 12:43:46 +0200Nova javna poziva za kreditiranje okoljskih naložb in dodelitev kombiniranih spodbud URE in OVE pravnih oseb/nc/novica/n/nova-javna-poziva-za-kreditiranje-okoljskih-nalozb-in-dodelitev-kombiniranih-spodbud-ure-i-4423/Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad nadaljuje program dodeljevanja ugodnih kreditov za financiranje okoljskih naložb in dodeljevanja kombiniranih finančnih spodbud za naložbe učinkovite rabe in obnovljivih virov energije pravnih oseb. Nameni okoljskih naložb, za katere je mogoče pridobiti kredit in subvencijo, so enaki kot v predhodnih javnih pozivih, zgolj kriteriji so pri določenih namenih usklajeni z novimi standardi.Eko sklad je objavil nov javni poziv (82FS-PO20) za pravne osebe, čigar predmet so kombinirane finančne spodbude v obliki nepovratnih sredstev in/ali kredita s subvencionirano obrestno mero, dodeljene po pravilu »de minimis« pomoči, za ukrepe učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije.

Nameni okoljskih naložb, za katere je mogoče pridobiti spodbudo Eko sklada, so enaki kot v predhodnih javnih pozivih. Višina nepovratnih sredstev znaša do 20 % upravičenih stroškov naložbe. Pri ukrepu energetske učinkovitosti v tehnološkem procesu sta dodani omejitvi, in sicer lahko višina nepovratnih sredstev znaša največ 250 EUR na 1 MWh v energetskem pregledu izkazanega letnega prihranka energije pri enakem letnem obsegu obratovanja naprave ali procesa, ter vračilna doba naložbe, ki mora biti krajša od 12 let.

Višina za pridobitev kredita je omejena do 80 % upravičenih stroškov naložbe. Odplačilna doba kredita ostaja enaka, in sicer največ 15 let oziroma manj, v kolikor je doba vračila naložbe krajša, rok za zaključek naložbe pa je 2 leti. Tudi predlagana obrestna mera ostaja nespremenjena (trimesečni EURIBOR + 0 %), najnižji znesek odobrenega kredita pa znaša 25.000 EUR.


Eko sklad je objavil tudi javni poziv (64PO20) v skupni višini 10 mio sredstev za ugodno kreditiranje okoljskih naložb pravnih oseb za naslednje ukrepe:

  • zmanjšanje emisij toplogrednih plinov;
  • zmanjšanje onesnaževanja zraka (razen zmanjšanja emisij toplogrednih plinov);
  • gospodarjenje z odpadki;
  • varstvo voda in učinkovita raba vode;
  • odvajanje odpadnih vod ali oskrba s pitno vodo;
  • začetne naložbe v okoljske tehnologije.

V aktualnem pozivu so nekoliko zaostreni pogoji za nakup osebnih avtomobilov na hibridni pogon, kjer se je emisijska vrednost CO2 v kombiniranem načinu vožnje zaostrila na največ 85 g/km. Poziv ohranja enako obrestno mero, ki znaša trimesečni EURIBOR + 1,3 %. Najvišji znesek dodeljenega kredita na posamezno vlogo ostaja 2 milijona EUR, najnižji pa 25.000 EUR, najdaljša odplačilna doba znaša 15 let. Najvišji delež kredita je 85 % priznanih stroškov naložbe.

Javni poziv vlagateljem za isto naložbo še vedno omogoča hkratno pridobitev tako kredita kot nepovratne finančne spodbude.

Vir: Eko sklad

]]>
Javne objave
news-4424Mon, 05 Oct 2020 11:53:00 +0200Višje spodbude Eko sklada za tovorna vozila in avtobuse za nakup pnevmatik višjega energijskega razreda/nc/novica/n/visje-spodbude-eko-sklada-za-tovorna-vozila-in-avtobuse-za-nakup-pnevmatik-visjega-energij-4424/Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad je objavil javni poziv za dodeljevanje nepovratnih sredstev za naložbe v pnevmatike višjega energijskega razreda pri tovornih vozilih in avtobusih. Namen poziva je povečati varnost ter gospodarnost in okoljsko učinkovitost tovornih vozil s spodbujanjem varčnih pnevmatik z boljšim izkoristkom goriva ter zmanjšanjem emisij CO2. Predmet javnega poziva 83SUB-PN20 so nepovratne finančne spodbude/pomoči za okoljske naložbe nakupa in montaže energijsko učinkovitih pnevmatik A razreda in B razreda kategorij C2 in C3 (kot je opredeljeno v Uredbi (ES) št. 661/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o homologaciji za pnevmatike), ki so bile kupljene od vključno dne 1. 6. 2020 dalje in nameščene po 2. 10. 2020 pri vozilih za cestni promet:

  • kategorij N2, vendar le za vozila katerih največja dovoljenja masa presega 7,5 ton;
  • kategorij N3,
  • kategorij M3,
  • kategorij O3,
  • kategorij O4.

Na javnem pozivu lahko sodelujejo pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki in druge fizične osebe, ki opravljajo registrirane dejavnosti. Pogoj za pridobitev nepovratne finančne spodbude je veljavna licenca za izvajanje prevozov potnikov in blaga za registrirane dejavnosti v cestnem, tovornem in potniškem prometu.

Skupna višina sredstev po pozivu znaša 1,1 mio EUR. Novost poziva je višina nepovratne finančne spodbude, ki bo namesto dosedanjih 35 EUR, znašala 70 EUR za posamezno pnevmatiko. Omejeno je tudi število pnevmatik, ki se lahko namestijo na posamezno vozilo in sicer: do 6 pnevmatik za kategorijo N2, O3 in M3 in do 12 pnevmatik za kategorijo N3 in O4.

Spodbuda bo dodeljena po pravilih pomoči »de minimis«.

Javni poziv je odprt do objave zaključka poziva v Uradnem listu Republike Slovenije.

Vir: Eko sklad

]]>
Javne objave
news-4422Wed, 30 Sep 2020 12:46:35 +0200Javni razpis za izbiro izvajalca usposabljanja in preizkusa znanja za neodvisne strokovnjake za izdelavo energetskih izkaznic za obdobje petih let /nc/novica/n/javni-razpis-za-izbiro-izvajalca-usposabljanja-in-preizkusa-znanja-za-neodvisne-strokovnja-4422/Predmet razpisa je izbor do dveh izvajalcev usposabljanja in preizkusa znanja za neodvisne strokovnjake za izdelavo energetskih izkaznic za obdobje petih let skladno z 345. členom Energetskega zakona (Ur. l. RS, št. 60/19 - uradno prečiščeno besedilo). O podelitvi pooblastila bo z odločbo odločil minister, pristojen za energijo.Na javni razpis Ministrstva za infrastrukturo se lahko prijavijo pravne osebe zasebnega ali javnega prava s sedežem ali podružnico v Republiki Sloveniji. Izbran izvajalec bo na osnovi javnega razpisa dobil pooblastilo za izvajanje usposabljanja in preizkusa znanja za neodvisne strokovnjake za izdajanje energetskih izkaznic za obdobje petih let od dneva podpisa pogodbe.

Pogoji sodelovanja, ki jih morajo izpolnjevati prijavitelji, so navedeni v razpisni dokumentaciji.

Pri pripravi vloge je potrebno upoštevati pogoje, ki so podrobneje navedeni v razpisni dokumentaciji.

Popolna vloga in dokumenti, ki jih mora predlagatelj vloge predložiti v skladu z zahtevami in navodili iz razpisne dokumentacije, mora biti najpozneje do 1. 12. 2020 do 12. ure oddana na naslov: Ministrstvo za infrastrukturo, Langusova 4, 1535 Ljubljana.

Oddane vloge bo pregledala strokovna komisija, ki bo ugotavljala popolnost oddanih vlog. Vloge, ki bodo izpolnjevale zahtevane pogoje, bodo ocenjene po merilih, ki so navedeni v razpisni dokumentaciji.

Podrobnosti

Vir. MZI

 

]]>
Javne objave
news-4421Tue, 29 Sep 2020 14:30:40 +0200Javna obravnava Uredbe o podelitvi rudarske pravice za izkoriščanje mineralne surovine naravni kamen – apnenec v pridobivalnem prostoru Kopriva 2 v občini Sežana/nc/novica/n/javna-obravnava-uredbe-o-podelitvi-rudarske-pravice-za-izkoriscanje-mineralne-surovine-nar-4421/Ministrstvo za infrastrukturo je na podlagi prvega odstavka 35. člena Zakona o rudarstvu (Uradni list RS, št. 14/14 – uradno prečiščeno besedilo in 61/17 – GZ) objavilo predlog uredbe za javno objavo. Predlagana uredba je rudarski koncesijski akt, ki določa pogoje za podelitev in izvajanje rudarske pravice za izkoriščanje mineralne surovine naravni kamen – apnenec v pridobivalnem prostoru Kopriva 2 v občini Sežana. Zainteresirana javnost lahko svoje pripombe pošlje do vključno 26. oktobra 2020.Pravna oseba MARMOR, Sežana d.d., Partizanska cesta 73A, 6210 Sežana, matična številka: 5090725000, je na Ministrstvo za infrastrukturo podala vlogo za pridobitev rudarske pravice za izkoriščanje mineralne surovine naravni kamen – apnenec v pridobivalnem prostoru Kopriva 2 v občini Sežana.

Ministrstvo za infrastrukturo je v postopku priprave predloga uredbe (rudarskega koncesijskega akta) ugotovilo, da:

  • vlagatelj izpolnjuje pogoje za nosilca rudarske pravice za izkoriščanje;
  • za predlagani pridobivalni prostor še ni podeljena rudarska pravica za izkoriščanje iste mineralne surovine;
  • vlagatelj izpolnjuje pogoj lastništva zemljišča, ki ga opredeljuje pridobivalni prostor, saj ima od lastnika, v pisni obliki in overjeno, dano pravico izvajati rudarska dela;
  • ne obstaja obveznost sanacije nelegalnega kopa na podlagi inšpekcijske odločbe;
  • je predlagani pridobivalni prostor in njegova raba v skladu z dokumenti urejanja prostora;
  • je predlagani pridobivalni prostor v skladu z državno rudarsko strategijo.

Za ta pridobivalni prostor ali njegov del nista bili istočasno vloženi dve ali več vlog za pridobitev rudarske pravice za izkoriščanje določene mineralne surovine, ki izpolnjujeta katerega od pogojev za podelitev koncesije brez javnega razpisa.

S predlogom uredbe je podrobneje določena vsebina rudarskega koncesijskega akta, in sicer:

  • vrsta koncesije in mineralna surovina v novem pridobivalnem prostoru;
  • ime, meje in površina pridobivalnega prostora;
  • obdobje, za katerega se bo lahko pridobila koncesija za izkoriščanje mineralne surovine;
  • način pridobitve koncesije za izkoriščanje mineralne surovine brez javnega razpisa ter pravna oseba, ki se ji podeli rudarska pravica za izkoriščanje;
  • obveznosti, ki jih bo morala ob izkoriščanju mineralne surovine spoštovati pravna oseba;
  • vrsta dejavnosti, ki se jih bo lahko opravljalo v zvezi s pridobljeno mineralno surovino;
  • kršitve, zaradi katerih se bo lahko koncesija za izkoriščanje nosilcu rudarske pravice za izkoriščanje odvzela.

Ministrstvo, pristojno za rudarstvo, bo po uradni dolžnosti izdalo v tej uredbi navedenemu nosilcu rudarske pravice odločbo o izbiri nosilca rudarske pravice za izkoriščanje, po objavi te uredbe (rudarskega koncesijskega akta) v Uradnem listu Republike Slovenije. Izbrani nosilec rudarske pravice za izkoriščanje mora nato na Ministrstvo, pristojno za rudarstvo, podati predlog za sklenitev koncesijske pogodbe. Čas veljavnosti rudarske pravice začne teči z dnem, ko koncesijsko pogodbo podpišeta pogodbeni stranki.

Zainteresirana javnost lahko morebitne pripombe na predlog uredbe v času javne obravnave pošlje na predpisanem obrazcu na e-naslov: gp.mzi@gov.si najkasneje do 26. 10. 2020.

Javnost lahko spremlja postopek sprejemanja predpisov tudi preko enotne vstopne točke za sodelovanje javnosti E-demokracija.

Podrobnosti

Vir: MZI

]]>
Predpisi SLO
news-4419Thu, 24 Sep 2020 11:22:00 +0200DPN za prenosni plinovod Pince–Lendava/nc/novica/n/dpn-za-prenosni-plinovod-pince-lendava-4419/Vlada RS je na včerajšnji 33. redni seji izdala Uredbo o državnem prostorskem načrtu za prenosni plinovod z oznako R15/1 Pince–Lendava. Prenosni plinovod predstavlja navezavo prenosnega plinovoda Kidričevo–Lendava na madžarski plinovodni sistem.Trasa plinovoda, v dolžini približno 9,5 kilometra, poteka od mejne merilno-regulacijske postaje (MMR) Pince do MRP Lendava. Poteka vzporedno z načrtovanim prenosnim plinovodom M9 Lendava–Kidričevo, razen na krajših odsekih pri MMRP Pince in MRP Lendava, kjer poteka kot nov koridor v prostoru.

Uredba določa načrtovane prostorske ureditve, območje državnega prostorskega načrta (DPN), pogoje glede namembnosti posegov v prostor, njihove lege, velikosti in oblikovanja, pogoje glede križanj oziroma prestavitev gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra ter priključevanja prostorskih ureditev nanje, merila in pogoje za parcelacijo, pogoje celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, upravljanja voda, varovanja zdravja ljudi, obrambe države ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe prostorske ureditve, druge pogoje in zahteve za izvajanje državnega prostorskega načrta, dopustna odstopanja in nadzor.

Za državni prostorski načrt sta bila izvedena postopek celovite presoje vplivov na okolje v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, in postopek presoje sprejemljivosti vplivov izvedbe načrtov na varovana območja v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave.

Vir: MOP

]]>
Energetska infrastruktura