Energetika Portalhttps://www.energetika-portal.siNoviceen.UTF-8TYPO3 NewsMon, 27 Sep 2021 12:46:55 +0200Mon, 27 Sep 2021 12:46:55 +0200TYPO3 EXT:newsnews-4603Mon, 20 Sep 2021 11:35:00 +0200Javna obravnava Uredbe o načinu določanja in obračunavanja prispevkov za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije iz OVE in SPTE/nc/novica/n/javna-obravnava-uredbe-o-nacinu-dolocanja-in-obracunavanja-prispevkov-za-zagotavljanje-pod-4603/Ministrstvo za infrastrukturo je na podlagi 17. člena in za izvrševanje 54. člena Zakona o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (Uradni list RS, št. 121/21) za javno obravnavo objavilo predlog Uredbe o načinu določanja in obračunavanja prispevkov za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije.Zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (ZSROVE) določa nove dodatne pogoje, ki jih morajo izpolnjevati energetsko intenzivna podjetja, da so lahko upravičena do znižanega prispevka za spodbujanje obnovljivih virov energije (OVE) in soproizvodnje z visokim izkoristkom (SPTE). Dodatne pogoje določa 54. člen ZSROVE, ki določa, da so energetsko intenzivna podjetja upravičena do znižanja prispevka iz 16. člena ZSROVE pod pogoji, da:

  • izvajajo ukrepe iz energetskega pregleda na podlagi zakona, ki ureja učinkovito rabo energije;
  • izvajajo sistem upravljanja z energijo v skladu s standardom SIST EN ISO 50001 ali sistem upravljanja z okoljem v skladu s standardom SIST EN ISO 14001 ter je izveden minimalni pregled v skladu s Prilogo A, točko A.3 standarda SIST ISO 50002, ki se izvede vsaka štiri leta; ali
  • proizvajajo energijo iz obnovljivih virov energije.

Obstoječa uredba je v novem predlogu spremenjena tako, da je v tretjem odstavku 6. člena dodana nova tretja alineja, ki določa dodatne pogoje za upravičenost do olajšave na podlagi določb 54. člena ZSROVE. V predlogu nove uredbe so dodane še potrebne prehodne določbe v zvezi z izvajanjem postopkov v prehodnem obdobju do konca marca 2022, ko morajo upravičenci podati nove prijave za uvrstitev na seznam upravičencev do olajšave pred prenehanjem pravice na podlagi obstoječe uredbe in končne določbe za prenehanje uporabe obstoječe uredbe.

Ker gre za malenkostno dopolnitev obstoječe veljavne uredbe in se razen novega dodatnega pogoja za upravičenost do olajšave ni spremenilo nič bistvenega, je določen krajši rok javne obravnave. Cilj je, da se dopolnjena uredba sprejme čim prej, da se lahko zagotovi več časa upravičencem, ki še ne izpolnjujejo pogojev, da lahko izvedejo potrebne energetske preglede in zagotovijo izvajanje sistemov upravljanja z energijo ali okoljem ali si zagotovijo lastno proizvodnjo energije iz OVE.

Zainteresirana javnost lahko morebitne pripombe na predlog uredbe v času javne obravnave pošlje na predpisanem obrazcu za pripombe na e-naslov: gp.mzi@gov.si najkasneje do 30. 9. 2021. Javnost lahko spremlja postopek sprejemanja predpisov tudi preko enotne vstopne točke za sodelovanje javnosti na  E-demokracija.

Podrobnosti

Vir: MZI

]]>
Predpisi SLO
news-4597Wed, 15 Sep 2021 13:21:00 +0200Dnevi trajnostne energije 021/nc/novica/n/dnevi-trajnostne-energije-021-4597/Družba Borzen ob 20. obletnici delovanja in odprtja trga z energijo v septembru organizira Dneve trajnostne energije 021. Vodilna konferenca deležnikov trajnostne lokalne energetike bo potekala 15. 9. 2021, webinarja o delilnikih stroškov energije in energetskih priložnostih zelenega javnega naročanja pa 23. 9. 2021. Za udeležbo na dogodku je potrebna brezplačna prijava.
Konferenca o novih priložnostih zelene lokalne energetike

Datum dogodka: 15. 9. 2021, začetek ob 9:00

Izvedba:

  • v živo v Domus Medica v Ljubljani (za obiskovalce veljajo pogoji PCT),
  • spletna izvedba iz udobja vaše pisarne ali doma.

Na konferenci vas bodo praktično seznanili z:

  • zakonodajnimi novostmi lokalne oskrbe z obnovljivimi viri in učinkovite rabe energije,
  • novo finančno perspektivo EU in ambicijami EU za „Pripravljeni na 55“,
  • možnostmi samoooskrbe in primeri dobrih praks,
  • aktualnimi novostmi Zakona o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije in drugih novih energetskih zakonov za lokalne skupnosti.

 

Dva webinarja: Zeleno javno naročanje in Delilniki stroškov energije

Datum dogodka: 23. 9. 2021, začetek ob 9:00

Izvedba:

  • spletna izvedba iz udobja vaše pisarne ali doma.

Na konferenci vas bodo praktično seznanili z:

  • Zeleno javno naročanje - energetske priložnosti, dr. Boštjan Ferk in izr. prof. dr. Petra Ferk, Inštitut za javno-zasebno partnerstvo (9:00 - 10:30):
    • spremembami in številnimi novostmi, ki jih prinaša Uredba o zelenem javnem naročanju,
    • številnimi energetskimi priložnostmi za zmanjšanje porabe energije v javnem sektorju.
  • Delilniki stroškov energije - nove možnosti v praksi, Niko Natek, KSSENA (11:00 - 12:30):
    • aktualnimi zakonskimi izhodišči in kako jih pravilno udejanjiti v praksi,
    • obstoječim stanjem na področju pridobivanja podatkov o porabi toplote ter vmesnimi rezultati analize o obračunavanju toplote iz skupnih kurilnic ter daljinskih sistemov,
    • ocenjevanjem potencialov za doseganje prihrankov energije z uporabo obstoječih pristopov ter načinom identificiranja slabosti in omejitev ter njihovega izboljšanja.

Prijava na dogodek

UDELEŽBA V ŽIVO: izpolnjevati morate PCT pogoj (cepljeni / preboleli / testirani). Skrb za vaše zdravje in zdravje vseh udeležencev ter zato spoštovanje navodil NIJZ je na prvem mestu.

SPLETNA UDELEŽBA: omogočena zgolj predhodno prijavljenim, dostop ni prenosljiv na druge osebe. Dostop do spletne izvedbe boste prejeli vsaj en dan pred konferenco oziroma webinarjem na e-naslov, ki ga boste navedli v prijavnici.

INFORMACIJE: Novosti programa in vse informacije: konferenca@trajnostnaenergija.si ali po telefonu: 031/717-599.

Vir. Borzen

]]>
Napovednik dogodkov
news-4593Wed, 15 Sep 2021 07:16:00 +0200Poročilo o delovanju NEK za avgust 2021/nc/novica/n/porocilo-o-delovanju-nek-za-avgust-2021-4593/NEK je avgusta 2021 proizvedla 529.158,8 MWh bruto električne energije na izhodu generatorja oziroma oddala v elektroenergetsko omrežje 501.675,8 MWh električne energije. V tem mesecu je bila proizvodnja za 1,35 % večja od načrtovane.Faktor razpoložljivosti v avgustu 2021 je bil 100-odstoten. Elektrarna je obratovala znotraj omejitev tehničnih specifikacij. Vsi varnostni sistemi so bili zmožni delovati.

Reka Sava se je zaradi delovanja NEK v avgustu 2021 segrevala povprečno za 2,8 ºC in največ za 3,0 ºC od dovoljenih 3 ºC.

Največja skupna dopustna letna radioaktivnost tritija v tekočinskih izpustih je 45 TBq. Od tega je delež tritija avgusta 2021 znašal 0,35 % letne omejitve, njegov skupni delež do konca avgusta 2021 pa 33,7 % letne omejitve. Za ostale radionuklide, katerih dopustna letna radioaktivnost je 100 GBq, je njihov delež v avgustu 2021 znašal 0,0004 % letne omejitve, v prvih osmih mesecih 2021 pa 0,0204 % letne omejitve.

Celoten vpliv na prebivalstvo zaradi izpustov radioaktivnih snovi je omejen z dozo 50 μSv na razdalji 500 metrov od reaktorja. Ocenjen vpliv je v avgustu 2021 znašal 0,07 % letne omejitve oziroma do konca avgusta 1,49 % letne omejitve.

V avgustu 2021 je bilo uskladiščenih 7,6 m3 nizko in srednje radioaktivnih odpadkov.

Vir: NEK

]]>
Energetska infrastruktura
news-4602Fri, 10 Sep 2021 17:53:00 +0200Poziv za zbiranje predlogov kandidatov za predsednika ali člana sveta Agencije za energijo/nc/novica/n/poziv-za-zbiranje-predlogov-kandidatov-za-predsednika-ali-clana-sveta-agencije-za-energijo-4602/Ministrstvo za infrastrukturo na podlagi 392. člena Energetskega zakona (Ur. l. RS, 60/2019 - uradno prečiščeno besedilo) objavlja poziv za zbiranje predlogov kandidatov za predsednika ali člana sveta Agencije za energijo. Agencija za energijo ima sedež v Mariboru, Strossmayerjeva ulica 30.S tem pozivom ministrstvo vabi kandidate za posredovanje prijave za imenovanje predsednika ali člana sveta Agencije za energijo. Svet agencije sestavlja predsednik in pet članov, ki se imenujejo za dobo šest let, pri čemer se vsaka tri leta imenuje polovica članov sveta. Član sveta je lahko še enkrat ponovno imenovan, pri čemer se imenovanje za predsednika šteje tudi za imenovanje za člana sveta.

K vlogi mora kandidat priložiti naslednja dokazila:

  • fotokopijo dokazila o pridobljeni izobrazbi;
  • reference o strokovnosti;
  • dokazilo, da ni bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje na kazen zapora šest mesecev ali več, pa obsodba še ni bila zbrisana oziroma izjavo, da si potrdilo organ lahko pridobi sam (potrdilo iz kazenske evidence, evidence pravnomočnih sodb oziroma sklepov o prekrških);
  • izjavo, da je državljan Republike Slovenije;
  • izjavo, da ni poslanec Državnega zbora, član Vlade Republike Slovenije, državni sekretar ali član organa politične stranke;
  • izjavo, da ne opravlja funkcije župana ali podžupana v občini;
  • izjavo, da za člana sveta agencije ni podan kateri od razlogov iz drugega odstavka 393. člena EZ-1;
  • izjavo, da za kandidata za člana sveta agencije oziroma z njim povezana oseba iz četrtega odstavka 393. člena EZ-1, ni podan kateri od razlogov iz tretjega odstavka 393. člena EZ-1;
  • življenjepis na Europass obrazcu;
  • pisno soglasje kandidata, da je kandidaturo pripravljen sprejeti.

Kandidate vabimo, da pošljejo pisne prijave z dokazili do 10. 10. 2021 na Ministrstvo za infrastrukturo, Langusova 4, 1535 Ljubljana, s pripisom »Za poziv za predsednika oziroma člana sveta Agencije za energijo«. V prijavi kandidati navedejo, ali podajajo prijavo za predsednika ali člana sveta.

Kandidate, ki bodo izpolnjevali pogoje, bo ministrstvo povabilo na razgovor. O kandidatih bo odločal Državni zbor Republike Slovenije v 30 dneh po prejemu predloga Vlade Republike Slovenije.

Povezava na poziv

Vir: MZI

]]>
Javne objave
news-4601Fri, 10 Sep 2021 15:26:00 +0200Sprememba javnega razpisa za sofinanciranje energetske prenove stavb v lasti in rabi občin v letih 2021, 2022 in 2023/nc/novica/n/sprememba-javnega-razpisa-za-sofinanciranje-energetske-prenove-stavb-v-lasti-in-rabi-obcin-4601/Ministrstvo za infrastrukturo je v Uradnem listu RS št. 145/2021 objavilo spremembo javnega razpisa za sofinanciranje energetske prenove stavb v lasti in rabi občin v letih 2021, 2022 in 2023 (JOB_2021), ki se izvaja v okviru »Operativnega programa Evropske kohezijske politike za obdobje 2014 - 2020«. Sprememba vključuje dodaten rok za prijavo, in sicer lahko vlagatelji zadnje vloge oddajo najkasneje do 31. 1. 2022.Predmet aktualnega javnega razpisa je sofinanciranje operacij celovitih energetskih prenov stavb v (so)lasti in rabi občin. Operacija lahko vsebuje predlog energetske prenove ene stavbe ali sklopa (več) stavb, ki ustrezajo predmetu javnega razpisa. Predlogi operacij energetske prenove stavb v lasti in rabi občin morajo biti v skladu z opredelitvami iz razpisne dokumentacije.

Vlagatelji za prijavo operacij so občine. Vlagatelj postane upravičenec z dnem podpisa pogodbe o sofinanciranju.

Okvirna višina nepovratnih sredstev evropske kohezijske politike, ki je na razpolago za sofinanciranje operacij po tem javnem razpisu v letih 2021, 2022 in 2023, znaša 25 milijonov EUR. S sredstvi evropske kohezijske politike bo sofinanciranih 49 % upravičenih stroškov operacije, razen če izračun finančne vrzeli izkazuje nižjo stopnjo sofinanciranja.

Sprememba javnega razpisa podaljšuje odprtje razpisa in dodaja nov skrajni rok za oddajo vlog v januarju 2022. Preostali roki za oddajo vlog so tako 20. 9. 2021, 22. 11. 2021 in 31. 1. 2022.

Vloge z zahtevano vsebino se predložijo po pošti na naslov: Ministrstvo za infrastrukturo, Langusova ulica 4, 1535 Ljubljana, oziroma osebno v glavno pisarno ministrstva vsak delovni dan med 9:00 in 15:30 uro (v petek do 14:30) do dneva, določenega kot skrajni rok za oddajo vlog.

Javni razpis, ki ga sofinancira Evropska unija iz Kohezijskega sklada, se izvaja v okviru "Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020", prednostne osi "Trajnostna raba in proizvodnja energije ter pametna omrežja", prednostne naložbe "Spodbujanje energetske učinkovitosti, pametnega upravljanja z energijo in uporabe energije iz obnovljivih virov v javni infrastrukturi, vključno z javnimi stavbami, in stanovanjskem sektorju«.

Povezava na javni razpis

Vir: MZI

]]>
Energetska prenova stavb
news-4600Thu, 09 Sep 2021 16:52:00 +0200Vlada določila besedilo novele Zakona o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje–Hrastnik in razvojnem prestrukturiranju regije/nc/novica/n/vlada-dolocila-besedilo-novele-zakona-o-postopnem-zapiranju-rudnika-trbovlje-hrastnik-in-r-4600/Vlada Republike Slovenije je na 90. redni seji določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvi Zakona o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje–Hrastnik in razvojnem prestrukturiranju regije (ZPZRTH). Zakon določa nove roke za izvedbo aktivnosti, potrebnih za dokončanje postopkov za zapustitev rudnika RTH in proračunska sredstva za financiranje teh aktivnosti za obdobje od 2022 do 2024. S predlaganim zakonom se podaljšuje rok za zaključek zapiralnih del iz do sedaj predvidenega obdobja konec leta 2020 na konec leta 2023. V predlaganem obdobju podaljšanja bo družba lahko izvedla dokončanje zapiralnih, dokončanje upravnih postopkov za popolno in trajno opustitev izvajanja rudarskih del ter postopek likvidacije družbe. V obsegu zagotovljenih sredstev namreč ni bilo mogoče zaključiti vseh predvidenih zapiralnih del, do dokončne odprave posledic izkoriščanja premoga na tej lokaciji pa tudi ni mogoče zaključiti upravnih postopkov. Posledično tudi ni mogoče likvidirati družbe.

Dela, ki v programskem obdobju niso bila dokončana, so presegala zmožnost financiranja izvajanja zapiralnih del iz lastnih virov družbe Rudnik Trbovlje-Hrastnik – v likvidaciji (RTH). Zaradi tega tudi ni bilo mogoče izvesti oziroma dokončati vseh upravnih postopkov pred izdajo odločb o prenehanju pravic in obveznosti. Celotna izvedba projekta se je financirala iz sredstev, ki jih je družba RTH pridobila v postopkih dezinvestiranja, torej z odprodajo svojega premoženja. Že uvodno pa je bilo izpostavljeno, da likvidacijska masa družbe ne zadošča za financiranje vseh del.

Posledično so ostala nedokončana nekatera dela, ki so bila opredeljena in ovrednotena in jih je nujno potrebno izvesti za izvedbo sanacije pridobivalnega prostora in odpravo posledic izkoriščanja. Prav tako niso zaključeni upravni postopki, ki jih Zakon o rudarstvu predpisuje za popolno in trajno opustitev izvajanja rudarskih del in so pogoj za izdajo odločbe o prenehanju pravic in obveznosti nosilca rudarske pravice. Do zaključka zapiralnih del in upravnih postopkov ter odprodaje celotnega premoženja družbe so dodatni stroški tudi pregledovanje stanja nepremičnin, njihovo vzdrževanje, odprava škode na že saniranih površinah in objektih in preprečevanje nastajanja nove škode.

Za izvedbo vseh aktivnosti iz Programa postopnega zapiranja Rudnika Trbovlje – Hrastnik za obdobje 2021 – 2023 (PPZ RTH 21-23) se v letih 2022, 2023 in 2024 zagotavlja skupaj dodatnih 8,9 milijonov EUR proračunskih sredstev za financiranje vseh postopkov za zaprtje rudnika in izpolnitev pogojev za izdajo odločbe o opustitvi pravic in obveznosti.

Vir: MZI

]]>
Predpisi SLO
news-4599Thu, 09 Sep 2021 15:53:30 +0200Objava spremembe povabil OJS_2021 in ŠJS_2021/nc/novica/n/objava-spremembe-povabil-ojs-2021-in-sjs-2021-4599/Ministrstvo za infrastrukturo je objavilo dodaten rok v okviru obstoječih povabil posredniškim organom k oddaji vloge prijavitelja za posredovanje predloga operacije energetske prenove stavb ožjega (OJS_2021) in širšega javnega sektorja (ŠJS_2021).Ob zaključevanju izvajanja Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020 so zaznane povečane aktivnosti potencialnih vlagateljev za sofinanciranje energetskih prenov stavb.

Ker sta v okviru izvajanja povabila za posredovanje predloga operacije energetske prenove stavb ožjega javnega sektorja (Povabilo OJS_2021) in povabila za posredovanje predloga operacije energetske prenove stavb širšega javnega sektorja (Povabilo ŠJS_2021) bila predvidena samo še dva roka za oddajo vlog (13. 9. 2021 in 15. 11. 2021), je ministrstvo za infrastrukturo za možnost dodatnih prijav objavilo spremembo obeh povabil. Povabili sta dopolnjeni z dodatnim rokom za oddajo vlog v mesecu januarju 2022, in sicer je nov skrajni rok za oddaj vlog na obe povabili 24. 1. 2022.

Prijavitelj po povabilu OJS je tako kot doslej oseba ožjega javnega sektorja, prijavitelj po povabilu ŠJS pa oseba širšega javnega sektorja, katere ustanovitelj je Republika Slovenija. Vlogo na vsako od povabil lahko odda samo posredniški organ, in sicer skupaj s spremnim dopisom, s katerim potrjuje, da je vlogo prijavitelja pregledal in da se z vlogo strinja.

S sredstvi evropske kohezijske politike je sofinanciranih 49 % upravičenih stroškov posamezne operacije. Po povabilih se morajo operacije zaključiti najkasneje do 30. 9. 2023.

Povezane vsebine:

Vir: MZI

]]>
Energetska prenova stavb
news-4598Wed, 08 Sep 2021 11:06:51 +0200Javna obravnava Uredbe o obnovljivih virih energije v prometu/nc/novica/n/javna-obravnava-uredbe-o-obnovljivih-virih-energije-v-prometu-4598/Ministrstvo za infrastrukturo je na podlagi 59. člena Zakona o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (Uradni list RS, št. 121/21) objavilo predlog Uredbe o obnovljivih virih energije v prometu za javno obravnavo. Predpis delno prenaša v nacionalno zakonodajo določbe iz Direktive (EU) 2018/2001 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov.Obveznost distributerjev goriv glede dajanja biogoriv in drugih obnovljivih virov energije (OVE) za promet na trg ureja Uredba o obnovljivih virih energije v prometu (Uradni list RS, št. 64/16, 31/21 in 121/21 – ZSROVE).  Z uveljavitvijo Direktive 2018/2001 je prišlo do potrebe po prenovitvi uredbe, saj uvaja direktiva nove izraze ter poleg horizontalno obvezujočega minimalnega deleža energije iz obnovljivih virov energije v okviru končne porabe energije določa tudi minimalni delež naprednih pogonskih goriv in bioplina ter omejuje količino biogoriv, proizvedenih iz žitaric in drugih poljščin z visoko vsebnostjo škroba, rastlin za pridelavo sladkorja in oljnic.

V okviru uredbe se ureja poleg načina za doseganje energetskega deleža obnovljivih virov energije v prometnem sektorju kot tudi njegov izračun in poročanje.

Zainteresirana javnost lahko morebitne pripombe na predlog uredbe v času javne obravnave pošlje na predpisanem obrazcu za pripombe na e-naslov: gp.mzi@gov.si najkasneje do 30. 9. 2021. Javnost lahko spremlja postopek sprejemanja predpisov tudi preko enotne vstopne točke za sodelovanje javnosti  na E-demokracija.

Podrobnosti

Vir: MZI

]]>
Predpisi SLO
news-4592Thu, 26 Aug 2021 15:28:00 +0200Vlada določila besedilo Zakona o oskrbi s plini/nc/novica/n/vlada-dolocila-besedilo-zakona-o-oskrbi-s-plini-4592/Vlada Republike Slovenije je na 88. redni seji določila besedilo Zakona o oskrbi s plini (ZOP), ki pokriva celotno področje oskrbe s plini iz povezanih prenosnega in distribucijskega sistema plina in je nastal z razlogom nadomestitve veljavnega Energetskega zakona po zaključenih vsebinskih področjih.Namen Zakona o oskrbi s plini (ZOP) je zagotoviti konkurenčno, varno, zanesljivo in dostopno oskrbo s plini ob upoštevanju načel trajnostnega razvoja in vzpostaviti celovite konkurenčne, prožne, pravične in pregledne trge s plini.

Zakona o oskrbi s plini predstavlja nov zakon, ki je nastal na podlagi razdelitve veljavnega Energetskega zakona (EZ-1) na več zakonov po zaključenih vsebinah. Zakon vsebinsko samostojno ureja celotno področje oskrbe s plini. Nekatere določbe predloga zakona so enake določbam v trenutno veljavnem Energetskem zakonu, nekatere pa so spremenjene ali dodane z namenom izboljšanja določb na osnovi izkušenj pri izvajanju zakona.

Zakon tako določa pravila delovanja trga s plinom, proizvodnje, prenosa, distribucije, shranjevanja in dobave  plina, skupaj z določbami za varstvo odjemalcev, načine in oblike izvajanja gospodarskih javnih služb na področju prenosa in distribucije plina, načela in ukrepe za doseganje zanesljive oskrbe s plinom in druga vprašanja oskrbe s plinom. Zakon bolj podrobno določa dejavnosti plinskega gospodarstva in razširja uporabo na vse vrste plinov, vključno z vodikom, če jih je tehnično mogoče varno prevzemati v sistem in jih prek njega prenašati.

Nova je obveznost operaterjev sistema, da pripravijo načrt prilagoditve za prevzem plinov iz obnovljivih virov v sistem, ki vsebuje analize potenciala in interesa proizvodnje plinov obnovljivega ali nefosilnega izvora na širšem območju plinovodnega sistema, potrebne tehnične prilagoditve sistema za prevzem plina in ukrepe, ki jih je potrebno izvesti.

Nove so določbe povezane s pogoji dostopa proizvajalca plina do sistema, predvsem na distribucijskem nivoju. V povezavi s prevzemom plina v sistem od proizvajalcev plina  se dopolnjuje zakonska ureditev bilančne sheme, tako da se tudi za prevzemna mesta določa obveznost njihove vključitve v bilančno skupino na podlagi sklenjene odprte pogodbe, ki določa bilančno pripadnost posameznega odjemnega in prevzemnega mesta.

Več novosti vsebuje poglavje o zagotavljanju zanesljivosti oskrbe. Dodane so potrebne določbe za izvajanje solidarnostnega mehanizma pomoči držav članic EU v primeru motene oskrbe s plinom, ki so komplementarne predvidenim bilateralnim sporazumom na tem področju.

Dodatno so v zakon vnesena določila o izvajanju nujnih ukrepov pri oskrbi s plini v primeru, ko je oskrba s plinom motena do te mere, da je potrebno za vzdrževanje delovanja plinskega sistema izvajati neprostovoljno zmanjševanje ali prekinitev dobave plina. Krizni plin se zagotovi z omejevanjem oskrbe domačih odjemalcev, solidarnostni plin pa lahko država kupi v okviru mehanizma solidarnostne pomoči med sosednjimi državami EU na osnovi bilateralnih sporazumov.

Vlada je predlog zakona poslala v Državni zbor Republike Slovenije v obravnavo in sprejetje po rednem zakonodajnem postopku.

Vir: MZI

]]>
Predpisi SLO
news-4590Thu, 26 Aug 2021 13:17:00 +0200Soglasje k Pogodbi o najemu elektrodistribucijske infrastrukture in izvajanju storitev za distribucijskega operaterja/nc/novica/n/soglasje-k-pogodbi-o-najemu-elektrodistribucijske-infrastrukture-in-izvajanju-storitev-za-4590/Vlada RS je na današnji 88. redni seji v vlogi Skupščine družbe SODO, d.o.o. dala soglasje k Aneksu št. 2 k »Pogodbi o najemu elektrodistribucijske infrastrukture in izvajanju storitev za distribucijskega operaterja«.Na podlagi prvega odstavka 82. člena Energetskega zakona mora distribucijski operater, če ni lastnik distribucijskega sistema ali njegovega dela, ki ima javni značaj, z lastnikom ali drugo osebo, ki z lastnino upravlja ali razpolaga, skleniti pogodbo, s katero uredi vsa vprašanja uporabe tega sistema za opravljanje nalog distribucijskega operaterja po Energetskem zakonu.

Družba  SODO d.o.o. je v letu 2019 z elektrodistribucijskimi podjetji: Elektro Celje, d.d., Elektro Gorenjska, d.d., Elektro Ljubljana, d.d., Elektro Maribor, d.d., in Elektro Primorska, d.d., sklenila »Pogodbo o najemu elektrodistribucijske infrastrukture in izvajanju storitev za distribucijskega operaterja«. V pogodbi se zlasti ureja obseg in namen uporabe sistema, višino najemnine oziroma drugega plačila distribucijskega operaterja, pogoje in način tekočega in investicijskega vzdrževanja omrežja in druga vprašanja, ki distribucijskemu operaterju omogočajo, da učinkovito opravlja svoje naloge.

Z Aneksom št. 1 k tej pogodbi, h kateri je v skladu z osmo alinejo 22. člena Akta o ustanovitvi družbe SODO, d.o.o. Vlada RS v vlogi skupščine družbe podala soglasje dne 28. 11. 2019, pa je določena višina najemnine in plačilo v skladu z odločbo o določitvi regulativnega okvira, ki jo je izdala Agencija za energijo za regulativno obdobje od 1. 1. 2019 do 31. 12. 2021.

Med pogodbenimi strankami je bilo doseženo soglasje, da se za regulativno obdobje podaljša prehodno obdobje od 1. 1. 2022 do 31. 12. 2022, zato morajo to medsebojno razmerje urediti za celotno naslednje regulativno obdobje (do začetka postopka za določitev regulativnega okvira) s podpisom novega Aneksa št. 2.

Vlada  kot ustanoviteljica in edina družbenica SODO sistemski operater distribucijskega omrežja z električno energijo, d.o.o. podaja soglasje k sklenitvi Aneksov št. 2. k  Pogodbi o najemu elektrodistribucijske infrastrukture in izvajanju storitev za distribucijskega operaterja.

Vir: MZI

]]>
Upravljanje naložb
news-4589Tue, 24 Aug 2021 12:21:51 +0200Nove spodbude za pilotne projekte celovite prenove večstanovanjskih stavb/nc/novica/n/nove-spodbude-za-pilotne-projekte-celovite-prenove-vecstanovanjskih-stavb-4589/Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad je v okviru projekta Life Care4Climate objavil dva nova javna razpisa za pilotne projekte celovite prenove večstanovanjskih stavb, ki bodo sofinancirane z novima finančnima instrumentoma. Razpisa bosta odprta do konca leta 2021, sredstva pa bodo zadoščala za izbiro enega do dveh projektov na razpis. Na prvem javnem razpisu je etažnim lastnikom starejših večstanovanjskih stavb ponujeno financiranje s kombinacijo kredita v breme rezervnega sklada in nepovratnih sredstev. Skupna višina nepovratnih in povratnih sredstev za dodelitev znaša 2 milijona EUR, od tega višina sredstev za kredite 1,5 milijona EUR in višina nepovratnih sredstev 0,5 milijona EUR.

Na drugem javnem razpisu je etažnim lastnikom starejših večstanovanjskih stavb ponujeno financiranje s kombinacijo nepovratnih sredstev in sredstev izvajalca energetskega pogodbeništva. Skupna višina nepovratnih sredstev znaša 0,5 milijona EUR. Etažni lastniki bodo izvajalca energetskega pogodbeništva poiskali na trgu ponudnikov storitev.

Večstanovanjska stavba, za prenovo katere se lahko dodeli spodbuda iz obeh javnih razpisov, mora imeti več kot 8 posameznih delov in več kot 8 različnih etažnih lastnikov, pri čemer mora biti več kot polovica površine stavbe v stanovanjski rabi in več kot polovica vseh etažnih lastnikov mora biti fizičnih oseb (občanov).

Pravica do spodbude se dodeli samo za novo naložbo celovite prenove stavbe, kar se lahko izvede kot usklajeno izvedbo treh ali več ukrepov energijske prenove stavbe ali kot skoraj ničenergijsko prenovo. Obvezna bo projektna dokumentacija in pri izvedbi zagotovljen nadzor, kot določa Gradbeni zakon. Stroški izdelave projektne dokumentacije ter stroški nadzora bodo priznani stroški naložbe. Če bo za celovito prenovo treba pridobiti gradbeno dovoljenje, bo moralo le-to biti priloženo vlogi na javni razpis. Vlogo na javni razpis bo lahko oddal upravnik ali drug pooblaščenec upravičenih oseb.

V primeru usklajene izvedbe treh ali več ukrepov energijske prenove bo treba v projektni dokumentaciji predložiti tudi elaborat gradbene fizike skladno z veljavnimi predpisi o toplotni zaščiti in učinkoviti rabi energije v stavbah, izkaz energetskih lastnosti stavbe in energetsko izkaznico stavbe skladno z veljavnimi predpisi, ki morajo biti izdelani za obstoječe stanje in za stanje po prenovi.

V primeru skoraj ničenergijske prenove pa se bo ustreznost preverjala na podlagi dokumentacije za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja (DGD), projektne dokumentacije za izvedbo celovite prenove (PZI), izračuna PHPP za obstoječe stanje in stanje po prenovi, ter na podlagi drugih dokazil navedenih v javnem razpisu. V okviru skoraj ničenergijske prenove bo obvezno naročiti tudi statično presojo stavbe in glede na ugotovitve po potrebi izvesti statično sanacijo.

Predvidena višina nepovratne finančne spodbude znaša:

  • do 40 % priznanih stroškov naložbe za celovito prenovo z usklajeno izvedbo treh ali več ukrepov energijske prenove stavbe;
  • do 50 % priznanih stroškov naložbe za skoraj ničenergijsko prenovo.

Če bo v okviru celovite prenove izvedena tudi statična sanacija, se bo dodelila dodatna nepovratna finančna spodbuda v višini do 50 % s tem povezanih stroškov, vendar ne več kot 225 EUR na m2 neto ogrevane površine stavbe pred prenovo.

Za socialno šibkega občana je nepovratna finančna spodbuda določena v obsegu 100 % priznanih stroškov naložbe glede na njegov pripadajoči delež financiranja naložbe.

Vir: Eko sklad

]]>
Javne objave
news-4586Tue, 24 Aug 2021 09:48:00 +0200Maloprodajne cene električne energije v 2. trimesečju 2021/nc/novica/n/maloprodajne-cene-elektricne-energije-v-2-trimesecju-2021-4586/Ministrstvo za infrastrukturo je objavilo statistiko strukture reprezentativnih cen električne energije za gospodinjske in negospodinjske odjemalce na maloprodajnem trgu Slovenije za 2. trimesečje (april - junij) leta 2021. Maloprodajna cena za povprečnega gospodinjskega odjemalca je znašala 165 EUR/MWh in se je v obdobju treh mesecev povišala za 7 %, za povprečnega negospodinjskega odjemalca pa je znašala 108 EUR/MWh, kar je 2 % več kot v prejšnjem trimesečju.Na nacionalnem nivoju so objavljeni uradni podatki strukture reprezentativnih cen električne energije za statistične skupine gospodinjskih in negospodinjskih odjemalcev na maloprodajnem trgu v Sloveniji za drugo trimesečje (april - junij) leta 2021.

Gospodinjski odjem
Maloprodajna cena za povprečnega gospodinjskega odjemalca na nacionalnem nivoju je v 2. trimesečju 2021 znašala 164,5 EUR/MWh in je bila za 7 % višja od maloprodajne cene v prejšnjem 1. trimesečju 2021. V obdobju enega leta (2. trimesečje 2021 glede na 2. trimesečje 2020) se je maloprodajna cena za povprečnega gospodinjskega porabnika povišala za 23 %.

Postavka cena električne energije, kot tržna kategorija v pristojnosti določanja dobaviteljev, je v 2. trimesečju 2021 za povprečnega gospodinjskega odjemalca znašala 64,4 EUR/MWh (brez DDV) in se je v obdobju enega leta povišala za 8 %. Omrežnina za uporabo elektroenergetskega sistema, ki je regulativno določena za celotno področje države, je znašala 49,7 EUR/MWh (brez DDV) in se je v opazovanem obdobju enega leta povišala za 23 %. Zaračunane dajatve za namene energetike (prispevek za podpore proizvodnji električne energije iz OVE in SPTE, prispevek za energetsko učinkovitost, prispevek za delovanje operaterja trga z električno energijo) so za povprečnega gospodinjskega odjemalca v 2. trimesečju 2021 znašale 17,7 EUR/MWh (brez DDV) in so se v obdobju enega leta povišale za 165 %. Enoletni porast omrežnine in dajatev glede na enako obdobje preteklega leta je posledica nezaračunavanja postavk omrežnine za priključno moč ter prispevka OVE in SPTE v obdobju marca do maja 2020, ko so veljali začasni ukrepi Vlade RS in Agencije za energijo za blaženje socialnih in gospodarskih posledic širjenja virusa COVID-19. Trošarina je v 2. trimesečju znašala 3,05 EUR/MWh (brez DDV) in se v obdobju enega leta ni spreminjala.

V 2. trimesečju 2021 je za povprečnega gospodinjskega odjemalca delež postavke energija v strukturi maloprodajne cene znašal 39,1 %, delež omrežnine 30,3 %, delež dajatev v energetiki 10,7 %, delež trošarine 1,9 % in davek na dodano vrednost 18,0 % končne maloprodajne cene.

Podrobnejši podatki strukture maloprodajne cene električne energije za gospodinjske odjemalce na četrtletnem nivoju so dostopne v statistični časovni vrsti:

 
Negospodinjski odjem
Maloprodajna cena za povprečnega negospodinjskega odjemalca na nacionalnem nivoju je 2. trimesečju 2021 znašala 108,2 EUR/MWh in je bila za 2 % višja od maloprodajne cene v 1. trimesečju 2021. V obdobju enega leta se maloprodajna cena za povprečnega negospodinjskega porabnika povišala za 3 %.

Cena električne energije, ki se prosto oblikuje na trgu, je v 2. trimesečju 2021 za povprečnega negospodinjskega odjemalca znašala 56,5 EUR/MWh (brez DDV) in se je v obdobju enega leta znižala za 1 %. Regulirana omrežnina za uporabo elektroenergetskega sistema, ki je znašala 18,7 EUR/MWh (brez DDV), se je v opazovanem obdobju enega leta povišala za 10 %. Dajatve za namene energetike so za povprečnega negospodinjskega odjemalca v 2. trimesečju 2021 znašale 10,8 EUR/MWh (brez DDV) in so se v obdobju enega leta v povprečju povišale za 19 %. Povprečnemu negospodinjskemu odjemalcu je bila v 2. trimesečju 2021 zaračunana trošarina v višini 2,6 EUR/MWh (brez DDV), kar je 2 % več kot leto pred tem.

V 2. trimesečju 2021 je delež postavke za dobavo energije znašal 63,8 %, delež omrežnine 21,1 %, delež dajatev v energetiki 12,2 %, delež trošarine pa 2,9 % cene brez vključenega DDV.

Podrobnejši podatki strukture maloprodajne cene električne energije za negospodinjske odjemalce na četrtletnem nivoju so dostopne v statistični časovni vrsti:

Vir: MZI

]]>
Statistika
news-4587Fri, 20 Aug 2021 16:09:00 +0200Sprememba javnega razpisa za sofinanciranje daljinskega ogrevanja na obnovljive vire energije/nc/novica/n/sprememba-javnega-razpisa-za-sofinanciranje-daljinskega-ogrevanja-na-obnovljive-vire-energ-4587/Ministrstvo za infrastrukturo je v Uradnem listu RS št. 131/2021 objavilo spremembo javnega razpisa za sofinanciranje daljinskega ogrevanja na obnovljive vire energije (oznaka: JR DO OVE 2021). Sprememba vključuje dodaten rok za prijavo, in sicer lahko upravičenci zadnje vloge oddajo najkasneje do 3. 2. 2022.Predmet aktualnega javnega razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev za sofinanciranje operacij daljinskega ogrevanja na obnovljive vire energije (lesna biomasa in sončna energija), ki so zgrajeni v Republiki Sloveniji.

Upravičenci za prijavo na razpis so gospodarske družbe in samostojni podjetniki posamezniki po Zakonu o gospodarskih družbah in zadruge po Zakonu o zadrugah. Razpisana sredstva v višini 16 milijonov EUR so na voljo za koriščenje v letih 2021, 2022 in 2023.

Predmet sofinanciranja so projekti daljinskega ogrevanja na obnovljive vire (v nadaljevanju: DO OVE) v naslednji vsebini:

  • izgradnja sistemov DO OVE s kotlovsko kapaciteto največ do 10 MW;
  • razširitev daljinskega omrežja pri obstoječem sistemu DO OVE z ali brez dograditve dodatnih kotlov na lesno biomaso;
  • v kolikor izraba solarne energije kot dodatnega vira prispeva k izboljšanju gospodarnosti celotnega sistema DO OVE, je lahko del operacije tudi solarni sistem za pripravo tople vode.

Skupna višina finančne spodbude za izvedbo posameznega projekta znaša največ 35 % vrednosti upravičenih stroškov investicije, če je prijavitelj veliko podjetje. Pri srednjih podjetjih se zgornja višina dodeljene finančne spodbude poveča za 10 odstotnih točk, pri malih in mikro podjetjih pa za 20 odstotnih točk. Sistemom, ki vsebujejo postrojenje za soproizvodnjo električne energije in toplote, iz katerih se dobavlja toploto v daljinsko omrežje, se višina državne pomoči lahko poveča za 10 odstotnih točk.

Naslednji rok za oddajo vlog je 2. 9. 2021, zadnji rok pa 3. 2. 2022.

Javni razpis, ki ga sofinancira Evropska unija iz Kohezijskega sklada, se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020, prednostne osi Trajnostna raba in proizvodnja energije ter pametna omrežja, prednostne naložbe Spodbujanje proizvodnje in distribucije energije, ki izvira iz obnovljivih virov.

Podrobnosti

Vir: MZI

]]>
Javne objave
news-4585Tue, 17 Aug 2021 07:16:00 +0200Poročilo o delovanju NEK za julij 2021/nc/novica/n/porocilo-o-delovanju-nek-za-julij-2021-4585/NEK je julija 2021 proizvedla 528.475 MWh bruto električne energije na izhodu generatorja oziroma oddala v elektroenergetsko omrežje 501.751 MWh električne energije. V tem mesecu je bila proizvodnja za 1,4 % večja od načrtovane.Faktor razpoložljivosti v juliju 2021 je bil 100-odstoten. Elektrarna je obratovala znotraj omejitev tehničnih specifikacij. Vsi varnostni sistemi so bili zmožni delovati.

Reka Sava se je zaradi delovanja NEK v juliju 2021 segrevala povprečno za 2,7 ºC in največ za 3,0 ºC od dovoljenih 3 ºC.

Največja skupna dopustna letna radioaktivnost tritija v tekočinskih izpustih je 45 TBq. Od tega je delež tritija julija 2021 znašal 0,37 % letne omejitve, njegov skupni delež do konca julija 2021 pa 33,4 % letne omejitve. Za ostale radionuklide, katerih dopustna letna radioaktivnost je 100 GBq, je njihov delež v juliju 2021 znašal 0,0007 % letne omejitve, v prvih sedmih mesecih 2021 pa 0,0198 % letne omejitve.

Celoten vpliv na prebivalstvo zaradi izpustov radioaktivnih snovi je omejen z dozo 50 μSv na razdalji 500 metrov od reaktorja. Ocenjen vpliv je v juliju 2021 znašal 0,12 % letne omejitve oziroma do konca julija 1,4 % letne omejitve.

V juliju 2021 je bilo uskladiščenih 6,7 m3 nizko in srednje radioaktivnih odpadkov.

Vir: NEK

]]>
Energetska infrastruktura
news-4584Fri, 13 Aug 2021 12:52:00 +0200Javna obravnava novele Zakona o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje–Hrastnik in razvojnem prestrukturiranju regije/nc/novica/n/javna-obravnava-novele-zakona-o-postopnem-zapiranju-rudnika-trbovlje-hrastnik-in-razvojnem-4584/Ministrstvo za infrastrukturo je objavilo predlog Zakona o spremembi in dopolnitvah Zakona o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje–Hrastnik in razvojnem prestrukturiranju regije (ZPZRTH). Zakon določa nove roke za izvedbo aktivnosti, potrebnih za dokončanje postopkov za zapustitev rudnika RTH in proračunska sredstva za financiranje teh aktivnosti za obdobje od 2022 do 2024. Rudnik Trbovlje Hrastnik d.o.o. – v likvidaciji (v nadaljnjem besedilu: RTH) je izvajal sanacijo pridobivalnega prostora Trbovlje-Hrastnik na podlagi Zakona o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje–Hrastnik in razvojnem prestrukturiranju regije (Uradni list RS, št. 26/05 – uradno prečiščeno besedilo, 43/10, 49/10 – popr., 40/12 – ZUJF, 25/14, 46/14, 82/15 in 84/18; v nadaljnjem besedilu: ZPZRTH). ZPZRTH je bil s koncem leta 2020 formalno konzumiran, v okviru razpoložljivih sredstev pa ni bilo mogoče zaključiti vseh predvidenih zapiralnih del za odpravo posledic izkoriščanja, posledično pa tudi ni bilo mogoče zaključiti upravnih postopkov za popolno in trajno opustitev izvajanja rudarskih del ter likvidirati družbo.

Predlog spremembe in dopolnitev ZPZRTH omogoča, da se postopki, ki jih je za popolno in trajno opustitev rudarskih del zavezano izvesti podjetje RTH, lahko izvedejo do zaključka leta 2022. S podaljšanjem roka se zagotavlja pravočasnost in zakonitost izvedbe postopkov za popolno in trajno opustitev rudarskih del ter postopkov likvidacije. Do konca leta 2023 se nato dokončajo upravni postopki do izdaje odločbe o prenehanju pravic in obveznosti za celoten pridobivalni prostor Trbovlje-Hrastnik ter izvede likvidacija družbe RTH.

Za izvedbo vseh aktivnosti iz Programa postopnega zapiranja Rudnika Trbovlje – Hrastnik za obdobje 2021 – 2023 (PPZ RTH 21-23) se v letih 2022, 2023 in 2024 zagotavlja skupaj dodatnih 8,9 milijonov EUR proračunskih sredstev za financiranje vseh postopkov za zaprtje rudnika in izpolnitev pogojev za izdajo odločbe o opustitvi pravic in obveznosti.

Zainteresirana javnost lahko morebitne pripombe na predlog zakona v času javne obravnave pošlje na predpisanem obrazcu na e-naslov: gp.mzi@gov.si najkasneje do 3. 9. 2021. Javnost lahko spremlja postopek sprejemanja predpisov tudi preko enotne vstopne točke za sodelovanje javnosti E-demokracija.

Podrobnosti

Vir: MZI

]]>
Predpisi SLO
news-4583Fri, 13 Aug 2021 09:50:00 +0200Elektroenergetska bilanca prevzema in oddaje električne energije za prvo polovico leta 2021/nc/novica/n/elektroenergetska-bilanca-prevzema-in-oddaje-elektricne-energije-za-prvo-polovico-leta-202-4583/Direktorat za energijo na Ministrstvu za infrastrukturo je objavil podatke bilance prevzema in oddaje električne energije v prenosnem in distribucijskem sistemu v Sloveniji za prvo polovico leta 2021. Domača proizvodnja je v slovenski elektroenergetski sistem prispevala 6.140 GWh električne energije. Odjem končnih odjemalcev je znašal 7.089 GWh, kar je 4 % več kot v prvi polovici leta 2020. V Sloveniji smo v prvi polovici leta 2021 z domačo proizvodnjo pokrili 87 % porabe električne energije končnih odjemalcev.V obdobju januar - junij 2021 je znašal skupni prevzem električne energije 11.427 GWh, od tega prevzem od proizvodnje v Sloveniji 7.341 GWh oz. 64 % in prevzem iz tujine (uvoz) 4.087 GWh oz. 36 % vse prevzete električne energije. Prevzem od proizvodnje električne energije v Sloveniji sestavlja prevzem od proizvodnje na prenosnem sistemu, ki je znašal 6.715 GWh oz. 59 % skupaj prevzete električne energije, in prevzem od proizvodnje na distribucijskem sistemu v višini 626 GWh oz. 5 % skupaj prevzete električne energije. Domača proizvodnja (z upoštevanjem slovenskega 50 % deleža proizvodnje iz JE Krško), je v slovenski elektroenergetski sistem v prvi polovici leta 2021 prispevala 6.140 GWh električne energije, kar je 11 % več kot v enakem obdobju leta 2020. Prevzem električne energije iz tujine, ki je v največji meri zagotovljen preko prenosnega omrežja, je bil v prvi polovici leta 2021 za 4 % višji kot v enakem obdobju leta 2020.

V prvi polovici leta 2021 je celotna proizvodnja električne energije iz NE Krško znašala 2.400 GWh in je bila predvsem zaradi rednega remonta za 625 GWh (-21 %) nižja kot v enakem obdobju leta 2020. Proizvodnja iz hidroelektrarn na prenosnem sistemu je v obdobju januar - junij 2021 znašala 2.679 GWh in je bila zaradi ugodne hidrologije za tretjino višja kot v enakem obdobju preteklega leta. Termoelektrarne na prenosnem sistemu so v polovici leta 2021 proizvedle skupaj 1.636 GWh električne energije, kar je 11 % več kot v enakem obdobju 2020. Elektrarne na distribucijskem sistemu so v prvih šestih mesecih leta 2021 skupaj proizvedle 626 GWh električne energije, kar je 14 % več kot v enakem obdobju lani. Od tega je bilo evidentirano 37 % skupne proizvodnje iz hidroelektrarn, 29 % iz SPTE enot, 21 % iz sončnih elektrarn, 7 % iz elektrarn na bioplin in 5 % iz elektrarn na biomaso.

Neto odjem električne energije v Sloveniji je v prvi polovici leta 2021 znašal 6.667 GWh oz. 58,3 % in oddaja v tujino (izvoz) 4.338 GWh oz. 38 % celotnega bruto odjema. Poraba električne energije odjemalcev, priključenih na distribucijski sistem, je znašala 5.733 GWh oz. 50,2 %, zaprtih distribucijskih sistemov (ZDS) 690 GWh oz. 6 %, neposrednih odjemalcev na prenosnem sistemu 57 GWh oz. 0,5 % ter poraba ČHE Avče 187 GWh oz. 1,6 % bruto odjema električne energije. Izgube na prenosnem in distribucijskem sistemu so v obdobju januar - junij 2021 znašale 422 GWh, kar predstavlja 3,7 % bruto odjema električne energije.

Poraba električne energije se je v obdobju januar - junij 2021 v primerjavi z enakim obdobjem leta 2020 povečala pri odjemalcih na distribucijskem sistemu za 6 %, poraba ZDS je bila nižja za 13 %, neposrednih odjemalcev pa ostala na enaki ravni. V prvi polovici leta 2021 je evidentiran za 5 % večji izvoz električne energije kot v enakem obdobju leta 2020. Za pokritje vseh potreb končnih porabnikov v Sloveniji (z vključenimi izgubami) je v prvi polovici leta 2021 evidentirana statistična pokritost porabe z domačo proizvodnjo električne energije v višini 87 %. Izgube električne energije na prenosnem in distribucijskem sistemu so bile v prvi polovici leta 2021 v primerjavi z enakim obdobjem leta 2020 večje za 3 %.

Podrobnejši podatki bilance električne energije na prenosnem in distribucijskem sistemu v Sloveniji na mesečnem nivoju so javno objavljeni v statističnih časovnih vrstah:

Vir: MZI

]]>
Statistika
news-4596Sun, 08 Aug 2021 09:43:00 +0200Vlada sprejela letno poročilo družbe ELES za leto 2020/nc/novica/n/vlada-sprejela-letno-porocilo-druzbe-eles-za-leto-2020-4596/Vlada RS je na dopisni seji kot ustanoviteljica in edina družbenica družbe ELES, d. o. o., v vlogi skupščine sprejela Letno poročilo družbe ELES, d. o. o. in konsolidirano Letno poročilo skupine ELES za leto 2020 skupaj z revizorjevim mnenjem in s pisnim poročilom nadzornega sveta o preveritvi letnega poročila.Družba ELES, d. o. o. je v letu 2020 ustvarila celotne prihodke v višini 174,2 mio EUR in celotne odhodke v višini 159,9 mio EUR. Poslovni izid iz poslovanja je znašal 17,8 mio evrov in čisti poslovni izid 15,9 mio
evrov. Konec leta 2020 je družba izkazovala kapital v višini 347 mio EUR, bilančna vsota družbe pa je znašala 746,5 mio EUR. V letu 2020 je bilo za investicijska vlaganja namenjenih 94,9 mio EUR, od tega za nove
investicije 77,6 mio EUR, za obnove oziroma rekonstrukcije 13,6 mio EUR in za male investicije 3,7 mio EUR. Družba je konec leta imela 573 zaposlenih.

Skupina ELES je v letu 2020 ustvarila celotne prihodke v višini 445,6 mio EUR in celotne odhodke v višini 434,2 mio EUR. Poslovni izid iz poslovanja je znašal 17,3 mio EUR. Čisti poslovni izid je znašal 16,6 mio EUR. Konec leta 2020 je Skupina ELES izkazovala kapital v višini 381,3 mio EUR in bilančno vsoto v višini 869,0 mio EUR. V letu 2020 je bilo za investicijsko vlaganja in vzdrževanje namenjenih 105,1 mio EUR. Skupina ELES je konec leta imela 2.064 zaposlenih.

Vlada Republike Slovenije je odločila, da se bilančni dobiček leta 2020, ki znaša 10.848.784 EUR razporedi tako, da se dobiček v višini 9.000.000 EUR nameni za izplačilo ustanovitelju v roku 60 dni od sprejetja sklepa o razporeditvi dobička, preostanek dobička v višini 1.848.784 EUR pa se razporedi v druge rezerve iz dobička družbe.

Vlada Republike Slovenije v vlogi skupščine je ocenila, da so direktor in člani nadzornega sveta dobro opravljali delo v letu 2020 ter v skladu s tretjo alinejo 15. člena Akta družbe podelila direktorju in članom nadzornega sveta razrešnico za delo v poslovnem letu 2020.

Povezane vsebine:

Vir: MZI

]]>
Upravljanje naložb
news-4581Fri, 06 Aug 2021 10:00:00 +0200V prvem trimesečju 2021 subvencioniranih 247 GWh elekrične energije iz podporne sheme OVE in SPTE/nc/novica/n/v-prvem-trimesecju-2021-subvencioniranih-247-gwh-elekricne-energije-iz-podporne-sheme-ove-4581/Subvencionirana proizvodnja električne energije 3837 proizvodnih naprav s skupno močjo 410 MW je v prvih treh mesecih 2021 znašala 247,1 GWh, kar je 11 % manj kot v enakem obdobju leta 2020. Izplačano je bilo za 2 % manj sredstev za podpore kot v enakem obdobju leta 2020. Največja proizvodnja električne energije v prvem trimesečju 2021 je bila iz naprav SPTE na fosilna goriva, največ izplačil za podpore pa namenjenim sončnim elektrarnam.Po podatkih operativnega izvajalca podporne sheme za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov (OVE) in visoko učinkovite soproizvodnje toplote in električne energije (SPTE) - Centra za podpore operateja trga z električno energijo Borzen, d.o.o. je podporna shema na dan 31. 3. 2021 obsegala 3837 enot s skupno nazivno močjo 410 MW. Konec marca 2021 je bilo število proizvodnih enot v podporni shemi za 2 enoti manjše kot konec leta 2020.

V prvih treh mesecih leta 2021 je bilo za subvencionirano proizvodnjo električne energije v  višini 247,1 GWh izplačanih skupaj 30,5 milijonov EUR podpor preko zagotovljenih odkupnih cen in finančnih pomoči za tekoče poslovanje (obratovalna podpora). V obodbju 1-3-2021 je evidentirana za 11 % nižja proizvodnja električne energije kot v enakem obdobju lani, izplačanih pa je bilo 2 % manj sredstev za podpore. Povprečna višina izplačane podpore je v obdobju januar - marec 2021 znašala 107,9 EUR/MWh in je bila za 3 % manjša kot v enakem obdobju leta 2020. Razlog so višje višine obratovalnih podpor zaradi nižjih referenčnih tržnih cen v letu 2021.

Glede na tip proizvodne naprave so v obdobju januar - marec 2021 skupna izplačila za podpore (v milijonih EUR brez DDV) in temu pripadajoča proizvodnja električne energije (v GWh) znašali:

  • hidroelektrarne           1,5 mio EUR za proizvodnjo v višini 26,5 GWh,
  • sončne elektrarne    →  11,4 mio EUR za proizvodnjo v višini 37,8 GWh,
  • bioplinske elektrarne  →  2,9 mio EUR za proizvodnjo v višini 22,6 GWh,
  • vetrne elektrarne          0,1 mio EUR za proizvodnjo v višini 1,6 GWh,
  • elekrarne na biomaso    5,5 mio EUR za proizvodnjo v višini 40,2 GWh,
  • SPTE na fosilna goriva   8,7 mio EUR za proizvodnjo v višini 115,6 GWh,
  • druge naprave                0,4 mio EUR za proizvodnjo v višini 2,7 GWh.

V primerjavi z obdobjem 1-3-2020 je bila v obdobju 1-3-2021 evidentirana za +17 % večja proizvodnja iz hidroelektrarn in za +13 % večja iz elektrarn na biomaso, na drugi strani pa zaradi manjšega sončnega obsevanja za -24 % manjša proizvodnja iz sončnih elektrarn, za petino (-20 %) manjša iz SPTE enot na fosilna goriva ter za -4 % manjša proizvodnja iz vetrnih in bioplinskih elektrarn.Glede na strukturo proizvodnje v prvem trimesečju 2021 prevladujejo SPTE naprave na fosilna goriva s 47 % deležem, sledijo elektrarne na biomaso s 16 %, sončne elektrarne s 15 %, hidroelektrarne z 11 % in bioplinske elektrarne z 9 % deležem celotne proizvodnje električne energije v shemi.

V prvem trimesečju 2021 je bilo napram enakemu obdobju leta 2020 izplačanih za 0,5 mio EUR več podpor za hidroelektrarne in za 0,3 mio EUR več za elektrarne na biomaso, medtem ko so SPTE enote na fosilna goriva prejele za 0,8 mio EUR manj ter sončne elektrarne za 0,6 mio EUR manj sredstev.Glede na strukturo izplačil so v prvem trimesečju 2021 prevladovale sončne elektrarne z 38 % deležem, sledijo SPTE naprave na fosilna goriva z 28 %, elektrarne na biomaso z 18 %, bioplinske elektrarne z 10 % in hidroelektrarne s 5 % deležem vseh izplačanih podpor.

Vir: Borzen

]]>
Statistika
news-4580Fri, 23 Jul 2021 10:13:00 +0200Dopolnitev obrazca CUO-DSO za e-poročanje od junija 2021/nc/novica/n/dopolnitev-obrazca-cuo-dso-za-e-porocanje-od-junija-2021-4580/Zaradi začetka izvajanja obračunavanja prekoračitve moči nad priključno močjo je Ministrstvo za infrastrukturo (MZI) po uskladitvi s SODO aktiviralo dopolnjen obrazec za mesečno poročanje podatkov omrežnine za uporabo elektroenergetskega sistema in energetskih dajatev (poročilo CUO-DSO-21) preko portala EPOS. V skladu s Sistemskimi obratovalnimi navodili za distribucijski sistem električne energije (Ur. l. RS, št. 7/2021) (v nadaljevanju besedila: SONDSEE) se je v mesecu juniju 2021 pričelo izvajanje obračunavanja neupravičenega odjema za prekoračevanje merjene moči nad priključno močjo na merilnem mestu, določeno v soglasju za priključitev. Prekoračitev moči se na računih obračunava kot ločena postavka obračunske moči. Postopek podrobneje opredelujejo določila v 70., 245. in 246. členu SONDSEE.

V obstoječem obrazcu CUO-DSO sta dodana dva nova stolpca, kjer se evidentira:

  • skupno obračunana prekoračitev izmerjene moči nad priključno močjo skupaj za distribucijsko in prenosno omrežnino (enota: kW)
  • skupno število merilnih mest z obračunano prekoračitvijo moči nad priključno močjo skupaj za distribucijsko in prenosno omrežnino (enota: število)

Obračunani zneski omrežnine za neupravičen odjem iz naslova prekoračitve izmerjene moči nad priključno močjo se evidentirajo v obstoječe postavke v stolpce "Omrežnine za prenosni sistem" in "Omrežnine za distribucijski sistem". Postavki za negospodinjski odjem tako od junija 2021 poleg obračunane omrežnine za obračunsko moč in energijo zajemata tudi morebitno obračunano prekoračitev moči nad priključno močjo.

Za potrebe pravilnega evidentiranja poročevalske enote obveščamo, da je podatke potrebno zajeti v mesečnih poročilih od junija 2021 dalje. V primeru že oddanega poročila za junij 2021, je v primeru obračunanih prekoračitev moči, potreben popravek že oddanega mesečnega poročila za junij 2021.

Za poročevalce, ki poročanje izvajajo preko opcije uvoza v XML formatu, je potrebno uporabiti novo XSD shemo, ki je generirana na portalu EPOS in se sname iz seznama "Poročanje podatkov - bližajoči roki za oddajo poročil po izvedbi ukaza "uvoz" in aktivacije ukaza "prenesi shemo". Podrobnosti so opisane v Navodilih za uporabo portala EPOS-G2 (str. 14).

Za podrobnejše informacije je na voljo skrbnik podatkov (gregor.plavcak@gov.si, tel: 02/234-1499).

MZI - Administracija EPOS

]]>
E-poročanje
news-4595Thu, 22 Jul 2021 16:47:00 +0200Vlada sprejela letno poročilo družbe SODO za leto 2020/nc/novica/n/vlada-sprejela-letno-porocilo-druzbe-sodo-za-leto-2020-4595/Vlada RS je na 87. redni seji v vlogi skupščine sprejela Letno poročilo družbe SODO sistemski operater distribucijskega omrežja za električno energijo, d. o. o., za leto 2020, z revizorjevim mnenjem, in se seznanila s Poročilom nadzornega sveta o preveritvi Letnega poročila družbe z dne 20. 5. 2021. Družba SODO je v letu 2020 ustvarila prihodke v višini 269,5 mio EUR in odhodke v višini 269,1 mio EUR in čisti poslovni izid obračunskega obdobja v višini 415.458 EUR, od tega je del sredstev v višini 164.917 EUR namenila za oblikovanje zakonitih rezerv. Nerazporejeni čisti poslovni izid je tako znašal 250.541 EUR. Bilančna vsota družbe SODO je na dan 31. december 2020 znašala 142,5 mio EUR in se je v primerjavi s predhodnim letom znižala za 15 %. Družba je na dan 31. december 2020 izkazovala kapital v višini 15,6 mio EUR, ki je bil za 4 % višji kot v predhodnem letu. Kazalnik dobičkonosnosti sredstev (ROA) je bil 0,27 %, medtem ko je kazalnik dobičkonosnosti kapitala (ROE) znašal 2,72 %. Družba SODO je v letu 2020 načrtovala v višini 2,5 mio EUR investicij v pridobivanje osnovnih sredstev, medtem ko je znašala realizacija investicij 2,0 mio EUR. Konec leta 2020 je bilo v družbi 39 zaposlenih.

Vlada Republike Slovenije je odločila, da se bilančni dobiček družbe SODO za leto 2020, ki znaša 250.541 EUR v celoti nameni za povečanje osnovnega kapitala družbe. Osnovni kapital družbe SODO, ki znaša 11.754.774 EUR, se po povečanju osnovnega kapitala iz naslova bilančnega dobička leta 2020 zviša na 12.005.315 EUR.

Vlada Republike Slovenije je sprejela besedilo Akta o spremembah in dopolnitvah Akta o ustanovitvi družbe SODO in potrdila prečiščeno besedilo akta. Sprememba se nanaša na povečanje osnovnega kapitala družbe, ki se je povečal za 250.541 EUR iz naslova bilančnega dobička iz leta 2020.

Vlada Republike Slovenije je na podlagi letnega poročila, mnenja revizorja in poročila nadzornega sveta družbe podelila razrešnico direktorju in članom nadzornega sveta za delo v letu 2020.

Povezane vsebine:

Vir: MZI

]]>
Upravljanje naložb