S sistemskimi obratovalnimi navodila za distribucijski sistem električne energije (SONDSEE) se določajo:

• sistem obratovanja v DEES,
• storitve distribucije električne energije po DEES,
• način zagotavljanja sistemskih storitev na DEES,
• načrtovanje razvoja DEES,
• vzdrževanje DEES,
• priključevanje uporabnikov sistema na DEES;
• razmerja med udeleženci na trgu energije (elektrooperaterji, operatejem trga, dobavitelji, odjemalci, proizvajalci, izvajalci energetskih storitev),
• merjenje električne energije, merilne naprave, enotno evidenco merilnih mest, enotno evidenco merilnih točk in načine zagotavljanja podatkovnih storitev;
• obračun, način zaračunavanja in plačevanja uporabe DEES.

Nova SONDSEE vsebujejo pravno podlago za izvajanje storitev prožnosti na distribucijskem sistemu, za katere bodo kasneje pripravljena podrobnejša navodila za izvajanje.

Na področju priključevanja je uporaba posameznih priključnih shem poleg proizvodnih naprav razširjena tudi na končne odjemalce. Skladno z Uredbo komisije EU 2016/631 o zahtevah za generatorje je prenovljen postopek priključevanja proizvodnih naprav, hranilnikov in ostalih naprav, ki oddajajo električno energijo.

Za potrebe učinkovitega delovanja vseh vrst trgov (dobava električne energije, sistemske storitve, druge energetske storitve) je skladno z modelom Ebix izvedena delitev obstoječega registra merilnih mest na dve entiteti, in sicer fizično entiteto – merilno mesto (register merilnih mest) in administrativno entiteto – merilno točko (register merilnih točk). Realizacija te delitve je predvidena najkasneje leto dni po začetku uporabe SONDSEE.

Z novimi SONDSEE je posodobljen proces menjave dobavitelja, v katerem distribucijski operater za priključeno obračunsko merilno točko končnega odjemalca ali proizvajalca dosedanjega dobavitelja zamenja z novim dobaviteljem in spremembo evidentira v enotni evidenci merilnih točk. Rok za izvedbo postopka je maksimalno 21 dni od dneva prejema zahteve za menjavo dobavitelja.

Posodobljeni so tudi: postopek odklopa po predhodnem obvestilu, postopek zasilne oskrbe, postopek nujne oskrbe, postopek uvrščanja uporabnikov sistema v merjeni ali nemerjeni diagram, postopek določanja zavarovanja obveznosti po pogodbi SODO - dobavitelj, kadar dobavitelj v imenu distribucijskega operaterja na skupnem računu zaračunava uporabo elektroenergetskih omrežij in prispevkov.

Nova SONDSEE, ki so začela veljati 20. 1. 2020, so objavljena v Uradnem listu RS, št. 7/2021, uporabljati pa se začnejo 1. 3. 2021.

Povezani dokumenti:

• Sistemska obratovalna navodila za distribucijski sistem električne energije (SONDSEE)
• Priloga 1: Seznam slovenskih standardov uporabljenih v SONDSEE
• Priloga 2: Tipizacija merilnih mest
• Priloga 3: Navodilo za presojo vplivov naprav na omrežje
• Priloga 4: Tipizacija omrežnih priključkov uporabnikov sistema in NN priključnih omaric
• Priloga 5: Navodila za priključevanje in obratovanje proizvodnih naprav in hranilnikov priključenih v distribucijsko elektroenergetsko omrežje
• Priloga 6: Navodilo za zavarovanje obveznosti dobavitelja

Vir: SODO

• kotlov na lesno biomaso,
• toplotnih črpalk,
• prenosnikov plitvih geotermalnih sistemov,
• sončnih kolektorjev,
• proizvodnih naprav na sončno energijo.

Program strokovnega usposabljanja izvaja fizična ali pravna oseba, ki po izvedenem javnem razpisu pridobi pooblastilo za izvedbo strokovnega usposabljanja s strani ministrstva, pristojnega za energijo.

Strokovno usposabljanje inštalaterjev poteka po programu, ki je sestavljen iz izobraževanja in ocenjevanja znanja iz Priloge 1 pravilnika. Izobraževanje traja najmanj 15 ur in je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. Po končanem izobraževanju se izda potrdilo o opravljenem izobraževanju, čigar oblika in vsebina sta določena v Prilogi 2 pravilnika.  

Inštalaterji, ki izpolnjujejo s pravilnikom predpisane pogoje glede izobrazbe in delovnih izkušenj ter so končali izobraževanje po tem pravilniku, lahko v nadaljevanju pristopijo k ocenjevanju znanja. Inštalaterju, ki uspešno opravi ocenjevanje znanja, izvajalec strokovnega usposabljanja izda potrdilo o strokovni usposobljenosti inštalaterja naprav. Potrdilo velja pet let od izdaje. Oblika in vsebina potrdila sta določena v Prilogi 3 pravilnika.

Izvajalec strokovnega usposabljanja vodi evidenco izvedenih usposabljanj. Nadzor nad izvajanjem pravilnika opravlja ministrstvo za infrastrukturo.

Pravilnik začne veljati 5. 2. 2021. Z dnem uveljavitve se preneha uporabljati Pravilnik o strokovnem usposabljanju in preizkusu znanja za inštalaterje naprav na obnovljive vire energije (Ur. l. RS, št. 20/13 in 17/14 – EZ-1).

Podrobnosti

Vir: MZI

Po zaključku in uskladitvi vseh količinskih podatkov za leto 2020 in objavi bilance prenosnega omrežja na letnem nivoju, je pristojno ministrstvo aktiviralo nov spletni obrazec za mesečno poročanje podatkov v letu 2021, ki se izvaja preko aplikacije za e-poročanje EPOS.

Poročilo za leto 2021 (oznaka SOPO-k 21) zajema manjšo vsebinsko spremembo na strani oddaje električne energije iz prenosnega omrežja za zaprta distribucijska sistema, ki se nahajata na lokaciji Jesenice. Od januarja 2021 se tako ločeno poročajo podatki za družbi:

• ZDS Jesenice, d.o.o. (postavka 7.2),
• SIJ Acroni, d.o.o. (postavka 7.3)

iz te lokacije. Z dopolnitvijo poročila bo omogočeno lažje usklajevanje podatkov teh družb, ki ločeno poročata podatke prevzema iz prenosnega omrežja na bilanci distribucijskega sistema električne energije. Ostale postavke v poročilu za leto 2021 ostajajo nespremenjene.

Rok za poročanje podatkov je 30 dni po zaključenem mesecu, ki je predmet poročanja (zadnji dan v tekočem mesecu za podatke preteklega meseca). Rok za oddajo prvega poročila za mesec januar 2021 je torej 28. 2. 2021.

Podatki količinskih pretokov električne energije na prenosnem omrežju na posameznih mejnih točkah (Avstrija, Italija, Hrvaška) in maksimalna konica odjema se še naprej poročajo preko obstoječega obrazca z oznako SOPO - pretoki.

Za morebitne podrobnejše informacije se obrnite na skrbnika podatkov na MZI (gregor.plavcak@gov.si).

MZI - Administracija EPOS

Predlog uredbe predvideva, da mora upravljalcu proizvodne naprave SPTE, ki je vključen v sistem Skupnosti za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, Center za podpore do 15. marca izplačati letni poračun stroškov za nakup potrebnih emisijskih kuponov, pri čemer upošteva letno količino proizvedene električne energije v preteklem letu, za katero je proizvodna naprava SPTE prejela podporo, ter povprečno ceno emisijskih kuponov (PCEK) za preteklo leto, ki jo skladno s petim odstavkom 19. člena Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida (Ur. l. RS, št. 48/18), Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) vsako leto do 28. februarja objavi na svoji spletni strani. Izpostavljena sprememba velja za tiste proizvodne naprave, ki so vključene v trgovalno shemo ETS. Vštevanje spremenljivega dela referenčnih stroškov zaradi nakupov emisijskih kuponov se bo opravilo prvič v letu 2021, pri čemer bodo upoštevni relevantni podatki iz preteklega leta. Lastniki proizvodne naprave, ki so vključene v trgovalno shemo ETS, bodo morali izkazati svoje upravičenje na podlagi verodostojnih listin, ki jih bo v postopku predložitve zahtevala agencija.

Predlog uredbe prav tako razširja obseg upravičencev do podpore na tista podjetja, ki 31. decembra 2019 niso bila v težavah, vendar pa so se znašla v težavah v obdobju med 1. januarjem 2020 in 30. junijem 2021 zaradi epidemije COVID-19. Pravne podlage za navedeno spremembo slonijo na Uredbi Komisije (EU) 2020/972 z dne 2. julija 2020 o spremembi Uredbe (EU) št.1407/2013 glede podaljšanja in o spremembi Uredbe (EU) št. 651/014 glede podaljšanja in ustreznih prilagoditev (Ur. l. EU št. 215, z dne 7. 7. 2020, str. 3–6). Evropska Komisija je glede na gospodarske in finančne posledice izbruha COVID-19 sprejela relevantno spremembo Uredbe (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (Ur. l. EU, št. 187, z dne 26. 6. 2014, str. 1–78), tem pravnim možnostim pa s ciljem pomoči gospodarstvu sledi tudi predlog spremebe in dopolnitve uredbe.

Zainteresirana javnost lahko morebitne pripombe na predlog uredbe v času javne obravnave pošlje na predpisanem obrazcu na e-naslov: gp.mzi@gov.si najkasneje do 29. 1. 2021. Javnost lahko spremlja postopek sprejemanja predpisov tudi preko enotne vstopne točke za sodelovanje javnosti E-demokracija.

Podrobnosti

Vir: MZI

Povprečne referenčne maloprodajne cene naftnih derivatov na nacionalnem nivoju so v 4. trimesečju 2020 znašale:

• 0,989 EUR/l za neosvinčen motorni bencin 95 (NMB 95),
• 1,133 EUR/l za neosvinčen motorni bencin 98 (NMB 98),
• 1,021 EUR/l za dizelsko gorivo (dizel),
• 0,794 EUR/l za kurilno olje ekstra lahko (KOEL),
• 0,574 EUR/l za UNP – avtoplin.

Referenčne maloprodajne cene v zadnjem trimesečju 2020 so se glede na preteklo trimesečje (4Q-2020 glede na 3Q-2020) znižale pri bencinskemu gorivu (NMB 95 in NMB 98) za 1,5 %, medtem ko so bile pri dizelskem gorivu višje za 2 %. Cene KOEL so bile v tem obdobju nižje za 1 %, cene UNP - avtoplina pa se zadnjih treh mesecih niso spremenile.

Znane so tudi referenčne povprečne maloprodajne cene naftnih derivatov na celoletnem nivoju za leto 2020, ki so na enoto prodanega naftnega derivata znašale:

• 1,069 EUR/l za neosvinčen motorni bencin 95 (NMB 95),
• 1,207 EUR/l za neosvinčen motorni bencin 98 (NMB 98),
• 1,064 EUR/l za dizelsko gorivo (dizel),
• 0,807 EUR/l za kurilno olje ekstra lahko (KOEL),
• 0,591 EUR/l za UNP – avtoplin.

Referenčne letne maloprodajne cene vseh naftnih derivatov za leto 2020 so se v obdobju enega leta (v primerjavi s povprečnimi cenami v letu 2019) znatno znižale, in sicer:

• pri NMB 95 za 17 %,
• pri NMB 98 za 15 %,
• pri dizelskem gorivu za 15 %,
• pri KOEL za 15 %,
• pri UNP – avtoplinu za 7 %.

Upad povpraševanja zaradi pandemije koronavirusne bolezni COVID-19 je povzročil znižanje proizvodnje nafte, dodatno pa je cenovna vojna med Savdsko Arabijo in Rusijo privedla do zgodovinskega padca cen nafte v drugem četrtletju 2020. Posledično so bile nabavne cene ob konca leta 2020 še vedno za več petino nižje kot pred krizo. Neto cene energentov (brez dajatev) so se tako v obdobju enega leta znižale za 15 % pri NMB 95, za 19 % pri NMB 98, za 16 % pri dizelskem gorivu, za 12 % pri KOEL in za 5 % pri UNP-avtoplinu.

Energetske in okoljske dajatve (prispevek URE, prispevek OVE+SPTE, okoljska dajatev CO₂) se v opazovanem obdobju enega leta niso spremenile oz. so ostale na ravni postavk iz preteklega leta. Za nevtralizacijo znatnega padca cen surove nafte na mednarodnih trgih zaradi naftne krize je Vlada RS spremembe na nabavnem trgu do začetka popolne liberalizacije cen naftnih derivatov v Sloveniji (1. oktober 2020) kompenzirala s prilagajanjem trošarine na bencinsko in dizelsko gorivo. Na letni ravni (2020 glede na 2019) se je trošarina na bencinsko gorivo znižala za 10 %, trošarina na dizelsko gorivo pa je bila za 1 % točko višja.

Podrobnejši prikaz strukture maloprodajnih cen naftnih derivatov v Sloveniji je na voljo v dveh statističnih časovnih vrstah, in sicer na četrtletni in na letni ravni za obdobje od leta 2008 dalje.

Podrobnosti

Vir: MZI

Faktor razpoložljivosti je v decembru 2020 znašal 95,3-odstoten. Elektrarna je obratovala znotraj omejitev tehničnih specifikacij. Vsi varnostni sistemi so bili zmožni delovati. Reka Sava se je zaradi delovanja NEK v decembru 2020 segrevala povprečno za 1,3 ºC in največ za 2,9 ºC od dovoljenih 3 ºC.

Največja skupna dopustna letna radioaktivnost tritija v tekočinskih izpustih je 45 TBq. Od tega je delež tritija decembra 2020 znašal 1,61 % letne omejitve, njegov skupni delež do konca leta 2020 pa 6,55 % letne omejitve. Za ostale radionuklide, katerih dopustna letna radioaktivnost je 100 GBq, je njihov delež v decembru 2020 znašal 0,0006 % letne omejitve, do konca decembra 2020 pa 0,0111 % letne omejitve.

Celoten vpliv na prebivalstvo zaradi izpustov radioaktivnih snovi je omejen z dozo 50 μSv na razdalji 500 metrov od reaktorja. Ocenjen vpliv je v decembru 2020 znašal 0,07 % letne omejitve, za celoletno obdobje 1-12-2020 pa 0,98 % letne omejitve. V decembru 2020 je bilo uskladiščenih 6,7 m³ nizko in srednje radioaktivnih odpadkov.

Nuklearna elektrarna Krško je v letu 2020 (prvič po letu 2014) na letni ravni proizvedla več kot 6 milijard kilovatnih ur električne energije. Dosežena proizvodnja, ki za dober 1 % presega letni načrt, je rezultat kakovostno opravljenega remonta 2019, skrbnega obratovalnega nadzora, premišljenega vzdrževanja, pa tudi ugodne hidrologije in z njo povezanim dobrim termodinamičnim izkoristkom elektrarne.

Vir: NEK

Ministrstvo za infrastrukturo je v postopku priprave predloga uredbe (rudarskega koncesijskega akta) ugotovilo, da:

• vlagatelj izpolnjuje pogoje za nosilca rudarske pravice za izkoriščanje;
• za predlagani pridobivalni prostor še ni podeljena rudarska pravica za izkoriščanje iste mineralne surovine;
• vlagatelj izpolnjuje pogoj lastništva zemljišča, ki ga opredeljuje pridobivalni prostor, saj ima od lastnika, v pisni obliki in overjeno, dano pravico izvajati rudarska dela;
• ne obstaja obveznost sanacije nelegalnega kopa na podlagi inšpekcijske odločbe;
• je predlagani pridobivalni prostor in njegova raba v skladu z dokumenti urejanja prostora;
• predlagani pridobivalni prostor izpolnjuje pogoje iz Državne rudarske strategije - Gospodarjenje z mineralnimi surovinami.

Predmet rudarske pravice je izkoriščanje mineralne surovine tehnični kamen – dolomit v količini 450.843 kubičnih metrov v raščenem stanju. Pridobivalni prostor Brninjeva gora je nov pridobivalni prostor s skupno površino 1,6779 hektara, ki v najglobljem delu sega do nadmorske višine + 455 metrov.

Skladno z drugim odstavkom 34. člena Zakona o rudarstvu (ZRud-1) se koncesija za izkoriščanje mineralne surovine podeli brez javnega razpisa na podlagi prej izdanega rudarskega koncesijskega akta za določeni pridobivalni prostor pravni ali fizični osebi, ki izpolnjuje katerega od taksativno naštetih pogojev. V konkretnem primeru pravna oseba izpolnjuje pogoje iz 2. točke drugega odstavka 34. člena ZRud 1, in sicer je lastnik del pridobivalnega prostora Brinjeva gora, za del zemljišča pa ima od lastnika v pisni obliki in overjeno pravico izvajati izkoriščanje mineralne surovine tehnični kamen – dolomit.

Koncesija za izkoriščanje mineralne surovine se podeli za obdobje 18 let. Nosilec rudarske pravice za izkoriščanje bo postal zavezanec za plačevanje rudarske koncesnine, ki je za celotno obdobje trajanja koncesije ocenjena v skupni višini 325.851 EUR.

Po objavi uredbe (rudarskega koncesijskega akta) v Uradnem listu Republike Slovenije bo Ministrstvo za infrastrukturo pravni osebi izdalo odločbo o izbiri nosilca rudarske pravice za izkoriščanje v skladu s 43. členom ZRud-1.

Zainteresirana javnost lahko morebitne pripombe na predlog uredbe v času javne obravnave pošlje na predpisanem obrazcu na e-naslov: gp.mzi@gov.si najkasneje do 25. 1. 2021. Javnost lahko spremlja postopek sprejemanja predpisov tudi preko enotne vstopne točke za sodelovanje javnosti E-demokracija.

Podrobnosti

Vir: MZI

Razvojni načrt za obdobje 2021 do 2030 opredeljuje vlaganja v distribucijski sistem v skupni višini 4.211,6 mio EUR evrov, pri čemer naj bi delež novogradenj znašal 62 %, delež rekonstrukcij za povečevanje obstoječih zmogljivosti pa 34 % vseh predvidenih sredstev. Preostala sredstva (4 % vseh sredstev) predstavljajo naložbe v projektno dokumentacijo in odkup infrastrukture, ki je potrebna za izvajanje GJS distribucijskega omrežja.

Zaradi omejitev pri zagotavljanju finančnih virov pri nosilcih izvajanja GJS distribucijski operater je velik del načrtovanih sredstev predvidenih iz naslova evropskih sredstev ali drugih sredstev iz državnega proračuna. Izdelovalec načrta SODO ocenjuje, da bo z lastnimi sredstvi (amortizacija, donos in druga lastna sredstva) mogoče zagotoviti finančna sredstva v višini 833 mio EUR, z dolgoročnim zadolževanjem pa še dodatnih 640 mio EUR, kar znese skupaj 1,473 milijarde evrov oz. 34 % vseh načrtovanih virov. Za realizacijo večine preostalih načrtovanih naložb v razvojnem načrtu v višini 2,736 milijarde evrov so predvidena EU sredstva, čigar delež se glede na dinamiko vlaganj z leti povečuje in v celotnem desetletnem obdobju predstavlja 65 %  vseh načrtovanih virov.

Dejavniki, ki bodo v največji meri vplivali na delovanje distribucijskega operaterja in pogodbene izvajalce nalog distribucijskega operaterja v naslednjem desetletnem obdobju, so znatna dotrajanost omrežja in nekaterih ključnih elementov, ranljivost omrežja ob naravnih ujmah, zahteve po uvajanju novih tehnologij, nudenje novih storitev za uporabnike, digitalizacija distribucijskega sistema, uvedba sistema naprednega merjenja, priključevanje razpršenih virov, priključevanje polnilnic za električna vozila in priključevanje toplotnih črpalk.

Zagotavljanje ustreznih kapacitet v elektrodistribucijskem omrežju bo mogoče doseči z ustrezno širitvijo in krepitvijo sistema in vlaganji v napredne tehnološke rešitve - aktivne elemente omrežja. Poleg ustrezno vodenih naprav za proizvodnjo, shranjevanje in rabo energije med aktivne elemente omrežja uvrščamo tudi transformatorje s spremenljivo prestavo med SN in NN omrežjem s funkcijo samodejnega vzdrževanja napetostnega profila v NN omrežju in zaščitne in stikalne elemente, ki s ciljem preprečevanja preobremenitev, zagotavljanja ustreznih napetostnih profilov in zmanjševanja izgub omogočajo sprotno spreminjanje konfiguracije omrežja.

Pri načrtovanju razvoja infrastrukture električnih omrežij je najpomembnejši dejavnik konična obremenitev, katere razvoj ima kratkoročno drugačno dinamiko kot razvoj odjema energije. Za naslednje obdobje bo množična elektrifikacija prometa in uporaba električne energije za ogrevanje povzročila dodatno rast koničnih obremenitev, zato bodo za obvladovanje porabe in proizvodnje električne energije potrebna intenzivna investicijska vlaganja v distribucijsko omrežje in vlaganja na področju aktivnega upravljanja omrežja.

Podrobnosti

Vir. SODO

Direktiva (EU) 2018/2001 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov  v 25. členu določa, da morajo države članice zagotoviti, da delež energije iz OVE v okviru končne porabe energije v prometnem sektorju do leta 2030 doseže vsaj 14 %. Predmetna direktiva je v postopku prenosa v nacionalni pravni red. Ker bo prišlo v obdobju do sprejetja nove zakonodaje na področju OVE, ki bo prenovila mehanizme za doseganje deležev OVE v prometu, do pravne praznine, je nujno potrebno zagotoviti kontinuiteto obveznosti doseganja predpisanega energijskega deleža OVE tudi po letu 2020.

Predlog uredbe posledično v okviru dopolnjenega 4. člena določa obveznost doseganja deleža OVE v letu 2021, kjer je predpisano doseganje skupnega energijskega deleža OVE v prometu v letu 2021 v višini najmanj 10 %.

Zainteresirana javnost lahko morebitne pripombe na predlog uredbe v času javne obravnave pošlje na predpisanem obrazcu za pripombe na e-naslov: gp.mzi@gov.si najkasneje do 8. 2. 2021. Javnost lahko spremlja postopek sprejemanja predpisov tudi preko enotne vstopne točke za sodelovanje javnosti E-demokracija.

Podrobnosti

Vir: MZI

• prodane količine naftnega derivata na vseh prodajnih mestih za obdobje poročanja (litri),
• fakturirana realizacija za obdobje poročanja povečana za stopnjo DDV (EUR) ter
• relevantna osnova nabavne cene (EUR/liter).

Na podlagi vnešenih podatkov se samodejno izračuna celotna struktura maloprodajne cene.

Rok za poročanje je vsak petek do 15. ure, rok za poročanje za 1. teden 2021 je tako 8. 1. 2021.

Poročila, ki so aktivirana za leto 2021 imajo naslednje oznake:

• Bencin 2021;
• Dizel 2021;
• ELKO 2020;
• UNP 2020-P.

Za podrobnejše informacije je na voljo vsebinska in tehnična pomoč pri uporabi portala EPOS-G2 pri skrbniku podatkov in administratorju sistema (gregor.plavcak@gov.si, tel: 02/234-1499) in skrbnici podatkov (jolanda.gros@gov.si; tel: 01/478-84-95).

MZI - Administracija EPOS

Z izdanimi spremembami uredbe se bodo z namenom okrepitve investicij v projekte skupnostne samooskrbe odpravile administrativne ovire za oblikovanje skupnostne samooskrbe in poenostavil postopek priključevanja teh naprav na omrežje.

Sprememba ne omejuje več največje priključne moči naprave za skupnostno samooskrbo, ampak omogoča nameščanje naprav za samooskrbo, kjer bo dejanska moč naprave odvisna od tehničnih možnosti oz. zmogljivosti omrežja in stavbe, na kateri bo naprava postavljena in ne od števila članov, ki so vključeni v skupnostno samooskrbo.

Pozitivne posledice bodo tudi manjša tveganja medsebojnega sodelovanja članov v skupnostni samooskrbi, saj bodo odslej člani skupnostne samooskrbe lahko prosto vstopali in izstopali iz skupnostne samooskrbe tudi po priključitvi naprave za samooskrbo.

Novelacija Uredbe o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije skladno s področno zakonodajo nadaljuje spodbujanje rabe OVE z namenom povečanja deleža OVE v rabi bruto končne energije v Sloveniji, kar je opredeljeno v sprejetem Nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu (NEPN).

Podrobnosti

Vir: MZI

Temeljna načela predlaganega zakona so:

• prepoved obsežnega hidravličnega lomljenja;
• enovito in učinkovito upravljanje z mineralnimi surovinami;
• sorazmerno poseganje v lastninsko pravico in pravico občin do določanja namenske rabe prostora;
• v največji možni meri zagotoviti, da se izkoriščanje mineralnih surovin ne bo izvajalo brez poprej pridobljene rudarske pravice in koncesije;
• poenotenje razumevanja pojmov, ki se nanašajo na sanacijo pridobivalnega prostora;
• učinkovito izvajanje postopkov opustitve izkoriščanja.

V predlogu zakona so predvidene naslednje poglavitne rešitve:

• ureditev do sedaj ne urejenih ali premalo urejenih področij, poenostavitev in skrajšanje nekaterih postopkov, dodajanje novih pojmov ter popravek napak, ki jih je vsebovala prvotna različica zakona;
• ročno vodena rudarski kataster in rudarski register se nadomeščata s sodobno elektronsko Zbirko rudarskih podatkov;
• črtanje določila o ustanovitvi Rudarskega sklada, ki nikoli ni bil ustanovljen;
• pristojnosti nosilca urejanja prostora za področje rudarstva se prenašajo na Geološki zavod Slovenije;
• v Sloveniji se prepoveduje obsežno hidravlično lomljenje, pod strogimi pogoji (ki so bistveno zahtevnejši od priporočil Evropske komisije) pa se dopušča lomljenje manjšega obsega, ki je lahko koristno na različnih področjih;
• v posebnih primerih se omogoča podaljšanje rudarskih pravic kljub neskladnosti s prostorskimi akti. V primerih, ko gre za velike površine pridobivanih prostorov, na katerih se izkoriščajo mineralne surovine za predelovalno industrijo, industrijo gradbenih materialov in proizvodov ali geoenergetskih surovin, se omogoča podaljšanje rudarske pravice tudi, če nosilec rudarske pravice nima pridobljene pravice izvajati rudarska dela na vseh zemljiščih znotraj pridobivalnega prostora;
• definiranje pojmov s področja sanacije pridobivalnega prostora, ki so se do sedaj v praksi sicer uporabljali, zakon pa njihovega pomena ni definiral, zato je prihajalo do neenakega razumevanja;
• natančnejše urejanje pogojev za opravljanje reguliranih storitev v rudarstvu, uvedba nove storitve "vodenje tehnične službe", ki jo je prvotni zakon pomotoma izpustil;
• zaostrovanje zahteve glede pridobivanja mineralne surovine ob izvajanju gradbenih del in agromelioraciji ter v primeru sanacije nelegalnega kopa.

Zainteresirana javnost lahko morebitne pripombe na predlog zakona v času javne obravnave pošlje na predpisanem obrazcu na e-naslov: gp.mzi@gov.si najkasneje do 22. 1. 2021. Javnost lahko spremlja postopek sprejemanja predpisov tudi preko enotne vstopne točke za sodelovanje javnosti E-demokracija.

Podrobnosti

Vir: MZI

Na podlagi analize smernic je bilo število vetrnic s predlaganih 15 v pobudi zmanjšano na 4. Skupna nazivna moč polja vetrnih elektrarn bo največ do 45 MW.  

Sklep v skladu z drugim odstavkom 86. člena ZUreP-2 vsebuje cilje načrtovane prostorske ureditve, opis načrtovane prostorske ureditve z osnovnimi značilnostmi in okvirnim območjem ter občinami, na območju katerih bo predvidoma načrtovana prostorska ureditev, navedbe o pobudniku in investitorju državnega prostorskega načrta, nosilcih urejanja prostora, ki sodelujejo pri pripravi državnega prostorskega načrta, obveznost izvedbe postopkov celovite presoje in presoje vplivov na okolje, obveznosti vseh udeleženih v postopku v zvezi s pripravo državnega prostorskega načrta, ter seznam strokovnih podlag in način pridobitve strokovnih rešitev.

Vir: MOP

Skladno s tem je bilo v septembru in oktobru opravljeno vsebinjenje, ki predstavlja podlago za pripravo osnutka okoljskega poročila. Več informacij o delovnem sklopu vsebinjenja je dostopnih na spletni podstrani »Vsebinjenje«. Osnutek okoljskega poročila je bil pripravljen v oktobru, novembru in decembru. Danes je Ministrstvo za infrastrukturo na Ministrstvo za okolje in prostor posredovalo Osnutek Strategije, Osnutek okoljskega poročila skupaj z Dodatkom za presojo sprejemljivosti vplivov na varovana območja in drugimi prilogami ter vsa gradiva iz delovnega sklopa vsebinjenje.

Osnutek okoljskega poročila ugotavlja, da bi bil vpliv izvedbe posameznih presojanih scenarijev Strategije na nekatere okoljske cilje pozitiven in na nekatere nebistven ob upoštevanju omilitvenih ukrepov (ocena C). V SAŠA regiji se je pri oceni vplivov na večino okoljskih ciljev izkazalo, da bi imel zaradi hitrejšega izstopa iz premoga najmanjši negativni vpliv ambiciozni scenarij (izstop iz premoga 2033), sledi finančno vzdržen scenarij (izstop iz premoga 2038), medtem ko bi imel največji negativni vpliv fleksibilen scenarij (izstop iz premoga 2042). Dodatne simulacije so pokazale, da bi ob obstoječih ciljih obratovanje s srednjo letno dopustno mejno količino TGP izčrpalo obdobno (2021-2050) dopustno mejno količino TGP sredi leta 2038. Upoštevajoč višji cilj zmanjšanja emisij TGP na ravni Unije (-55 %) pa bi obratovanje s srednjo letno dopustno mejno količino TGP izčrpalo obdobno (2021-2050) dopustno mejno količino TGP sredi leta 2035. V regiji Zasavje razlike v vplivih posameznih scenarijev niso tako izrazite in enoznačne. V primeru neizvedbe Strategije bi se poslabševalo predvsem stanje na področju podnebnih dejavnikov. V Osnutku okoljskega poročila so predlagani tudi omilitveni ukrepi in priporočila, ki naj se jih vključi v Strategijo in upošteva pri njeni izvedbi, kar bo prispevalo h krepitvi pozitivnih vplivov in omilitvi negativnih vplivov izvedbe Strategije na okolje, naravo, zdravje ljudi in kulturno dediščino.

Informacije o pripravi osnutka okoljskega poročila in vsi dokumenti so dostopni na spletni podstrani »Priprava okoljskega poročila«. Ministrstvo za infrastrukturo bo skupaj z izvajalcem priprave okoljskega poročila, konzorcijem pod vodstvom EIMV, predvidoma v mesecu decembru pripravilo tudi interno strokovno delavnico, ki bo namenjena mnenjedajalcem in stranskim udeležencem, na kateri bo predstavljeno okoljsko poročilo.

Nadaljnji koraki
Ministrstvo za okolje in prostor je dolžno v 30 dneh od prejema posredovanih dokumentov odgovoriti, da je okoljsko poročilo ustrezno ali zahtevati dopolnitev okoljskega poročila z dodatnimi ali s podrobnejšimi informacijami. V primeru pozitivnega mnenja bo sledila javna obravnava Strategije in okoljskega poročila. V nasprotnem primeru bo Ministrstvo za infrastrukturo skupaj z izvajalcem priprave okoljskega poročila, konzorcijem pod vodstvom EIMV, osnutek okoljskega poročila ustrezno dopolnilo skladno s prejetim pisnim mnenjem Ministrstva za okolje in prostor in mu ga ponovno posredovalo v preučitev sprejemljivosti.

Vir: MZI

Ob zaključku projekta CPVO za NEPN, ki je bil sofinanciran s strani Evropske unije, je njegov izvajalec, konzorcij institucij pod vodstvom EIMV, skupaj s predstavniki Evropske komisije, Ministrstva za infrastrukturo in izvajalca priprave osnutka NEPN (konzorcij institucij pod vodstvom IJS) pripravil evalvacijo njegove izvedbe. Slednja je bila pomemben prispevek pri zaključni evalvaciji, ki sta jo pripravila Ministrstvo za infrastrukturo in IJS kot vodilni partner konzorcija, ki je pripravil strokovne podlage za NEPN in Dolgoročno podnebno strategijo Slovenije ter njuna osnutka.

Spodaj so tako povzete ključne pridobljene izkušnje in spoznanja pri pripravi NEPN:

• sodelovanje in dialog na vseh ravneh (izvajalci, ministrstvo, resorji, javnost) sta ključna za uspešno pripravo NEPN in njegovo CPVO;
• priprava NEPN je postopkovno in vsebinsko izjemno obsežna in kompleksna aktivnost, ki terja ustrezno kadrovsko in strokovno podporo in celovito predhodno strateško načrtovanje;
• potrebno je zadostno časovno obdobje za kakovostno in celovito izvedbo vseh aktivnosti.

Ključna priporočila za izboljšanje načrtovanja priprave in izvedbe priprave (posodobitve) NEPN:

• ohraniti in še okrepiti dialog in sodelovanje na vseh ravneh, vključno z aktivnostmi energetskega in podnebnega opismenjevanja splošne javnosti in zainteresiranih deležnikov;
• ohraniti dobro prakso oblikovanja močne strokovne skupine (konzorcija institucij) za pripravo predloga posodobitve NEPN in močno strokovno skupino (konzorcija institucij) za morebitno izvedbo njegove CPVO;
• nujno je pravočasno predhodno strateško načrtovati izvedbo priprave predloga posodobitve NEPN in njegove CPVO ter zagotoviti ustrezno časovno obdobje za izvedbo vseh potrebnih aktivnosti, v povezavi s čimer je bila predlagana tudi indikativna časovnica priprave posodobitve NEPN.

Obe evalvaciji sta z dodatnimi informacijami dostopni na spletni platformi NEPN - Evalvacija priprave NEPN in CPVO ter prek spodnjih dveh povezav:

• NEPN in CPVO: Ocena poteka projekta in pridobljene izkušnje ter priporočila za posodobitev Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta Republike Slovenije (junij 2023/junij 2024), december 2020
• Predstavitev procesa priprave osnutka okoljskega poročila, pridobljenih izkušenj in dobrih praks, junij 2020

Ministrstvo je ob zaključku priprave NEPN na spletni platformi NEPN - Dokumenti objavilo tudi:

• Skupne strokovne podlage za NEPN in Dolgoročno podnebno strategijo Slovenije, september 2020
• Energetska bilanca do 2050, september 2020

Ministrstvo je objavilo tudi Smernice o razvoju vetrne energije in naravovarstveni zakonodaji, ki jih je Evropska komisija sprejela 19. novembra 2020.

V nadaljevanju bo ministrstvo svoje napore usmerilo v izvajanje NEPN in bo skladno s tem v prvi polovici leta 2021 tudi pripravilo pregled izvajanja ukrepov NEPN v letu 2020 in načrtovanih aktivnosti v letu 2021.

Vsem deležnikom, ki so sodelovali v procesu priprave NEPN in njegove CPVO, se iskreno zahvaljujemo za njihov trud, čas ter vse pripombe in predloge, ki so kumulativno pomembno prispevale k izvedbi priprave NEPN in, kar je najpomembneje, k oblikovanju energetskih in podnebnih politik, ukrepov in ciljev do leta 2030!

Sedaj je čas, da se usmerimo v njihovo izvedbo, ki ji bo sledila tudi posodobitev NEPN v letih 2023 in 2024, skladno s povišano ambicijo zmanjševanja emisij toplogrednih plinov na ravni Unije (vsaj -55 % do leta 2030) ter nadgradnjo energetskih in podnebnih politik, ki bo temu sledila v prihodnjih letih, in upoštevajoč odločitev Slovenije o izstopu iz premoga, ki jo pričakujemo v prihodnjem letu.

Vsem želimo miren preostanek leta 2020 ter zdravo in optimistično leto 2021!

Vir: MZI

Skladno z prvim odstavkom 34. člena ZRud-1 se koncesija za izkoriščanje za določeni pridobivalni prostor podeli na podlagi poprej izdanega rudarskega koncesijskega akta in na njegovi podlagi izvedenega javnega razpisa za izbor nosilca rudarske pravice za izkoriščanje, skladno z drugim odstavkom 34. člena ZRud-1 pa lahko tudi podeli brez javnega razpisa in samo na podlagi prej izdanega rudarskega koncesijskega akta za določeni pridobivalni prostor pravni ali fizični osebi, ki izpolnjuje katerega od izrecno navedenih pogojev.

Predmet rudarske pravice je izkoriščanje mineralne surovine naravni  kamen–apnenec v količini 390.876 kubičnih metrov v raščenem stanju. Uredba določa podelitev rudarske pravice za izkoriščanje mineralne surovine v pridobivalnem prostoru prostoru Lipica II – sever s površino 2,9913 hektara do k.+330 m nadmorske višine v občini Sežana pravni osebi MARMOR, Sežana d.d. za obdobje 39 let.

Sklepanje koncesijske pogodbe se skladno z Zakonom o rudarstvu začne na predlog imetnika odločbe o izbiri nosilca rudarske pravice. Po sklenitvi koncesijske pogodbe bo nosilec rudarske pravice za izkoriščanje zavezan plačevanju rudarske koncesnine in rezerviranih sredstev za sanacijo. Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem uredbe bo izvajala rudarska inšpekcija.

Vir: MZI

Z ustanovitvijo nove hčerinske družbe OPERATO, d.o.o. bi uspeli ohraniti večjo mero objektivnosti kot operater omrežja, kar se je že pokazalo pri drugih operaterjih, recimo belgijskem, italijanskem ali norveškem, ki so vsi ustanovili družbe, ki nudijo tržne storitve (tudi) drugim operaterjem omrežja. Nadzorni svet se je na svoji 8. seji dne 20. oktobra 2020 seznanil s predlogom za ustanovitev hčerinske družbe in s predlogi dokumentov za njeno ustanovitev.

Vlada kot skupščina se skladno s 6. členom Zakona o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti, ki določa, da mora organ nadzor seznaniti skupščino družbe s Pravili za določanje drugih pravic, seznani s Pravili za določanje drugih pravic direktorja ELES, d.o. o., ki jih je nadzorni svet družbe sprejel 29. septembra 2020.

Vir: MZI

Izvajanje odloka bo imelo pozitivne učinke tudi za gospodarstvo, zlasti zato, ker bodo finančni viri iz kohezijskih sredstev uporabljeni s pomočjo gospodarskih subjektov na različnih področjih, kot so: za gradbeništvo skozi energetske sanacije stavb in širitve daljinskega ogrevanja, širitve omrežja za oskrbo z zemeljskim plinom, vzpostavitev novih mikro sistemov daljinskega ogrevanja na lesno biomaso; za promet širitev urejanje postajališč, širitev sistema izposoje koles, obnova voznega parka mestnega potniškega prometa in komunalnih vozil in tako naprej.

Pokazalo se je, da je strateški pristop k odloku pravilen in se ob novelaciji odloka in programa nadaljuje. Načrti kakovosti zraka so pripravljeni v sodelovanju z lokalno skupnostjo, Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) in Ministrstvom za okolje in prostor. Načrti kakovosti zraka bodo tudi v prihodnje predvsem temeljili na ukrepih učinkovite rabe in obnovljivih virov energije ter trajnostne mobilnosti. Ker gre za povečini urbana področja, bodo usmeritve načrtov pomemben element trajnostnega urbanega razvoja, tako na področju mobilnosti, kot tudi na področju energetike in prostorskega načrtovanja. Pri tem bo ključno usklajeno načrtovanje ukrepov in razvoja na teh področjih in uveljavljanje ukrepov s sinergijskimi učinki za učinkovito rabo energije, trajnostno mobilnost in varstvo okolja.

Viri sredstev so enaki kot v prejšnjem odloku: občine, spodbude države, sredstva drugih subjektov in gospodinjstev. Ažurirani so tudi podatki ARSO o rezultatih meritev kakovosti zraka. Spodbude države bodo financirane iz sredstev prihrankov energije po Energetskem zakonu, Sklada podnebnih sprememb in Kohezijskih sredstev za obdobje 2021-2022 in sredstev iz skladov Evropske unije za obdobje 2021-2027.

Vir: MOP

Predlog pravilnika torej določa metode za določanje prihrankov energije, doseženih s posameznimi ukrepi, ki se izvajajo za doseganje obveznosti 10. člena ZURE. Pravilnik za posamezne ukrepe določa tudi izračun povečane rabe obnovljivih virov energije in zmanjšanja izpustov ogljikovega dioksida (CO₂).

S pravilnikom se v pravni red Republike Slovenije delno prenaša Direktiva 2018/2002/EU o energetski učinkovitosti.

Pravilnik vsebuje štiri priloge:

• v Prilogi I so določene metode za določanje prihrankov energije, doseženih s posameznimi ukrepi, ter povečane rabe obnovljivih virov energije in zmanjšanja izpustov CO₂. V predlog pravilnika je vključenih 34 metod, ki so nadgrajene in dopolnjene glede na veljavni pravilnik;
• Priloga II določa trajanje učinkov posameznih ukrepov;
• v Prilogi III so predpisani emisijski faktorji za izračun zmanjšanja izpustov CO_2;
• Prilogi IV določa pretvorbene faktorje za izračun energijske vsebnosti goriv za končno rabo.

Nov pravilnik bo nadomestil obstoječi Pravilnik o metodah za določanje prihrankov energije (Ur. l. RS, št. 67/15, 14/17 in 158/20 – ZURE), ki je bil sprejet na podlagi Energetskega zakona (EZ-1).

Zainteresirana javnost lahko morebitne pripombe na predlog pravilnika v času javne obravnave pošlje na predpisanem obrazcu za pripombe na e-naslov: gp.mzi@gov.si najkasneje do 17. 1. 2021. Javnost lahko spremlja postopek sprejemanja predpisov tudi preko enotne vstopne točke za sodelovanje javnosti E-demokracija.

Podrobnosti

Vir: MZI