Na spletnih seminarjih bodo predstavljene izkušnje dosedanjega upravljanja z energijo v javnih stavbah in usmeritve za naprej.
Urnik spletnih seminarjev:
Na seminarjih boste:
Predavatelji:
Spletni seminarji so brezplačni. Za sodelovanje na obvezna predhodna prijava.
Vir: MZI, Borzen
]]>Nov zakon vsebinsko ureja učinkovito rabo energije in v tem okviru splošne ukrepe za spodbujanje energetske učinkovitosti, ukrepe za povečanje učinkovite rabe energije, zahteve energetske učinkovitosti za proizvode ter zagotavljanje energetske učinkovitosti stavb. Zakon določa tudi pristojnosti organov, ki opravljajo naloge po zakonu ter izvajanje politike države na področju energetske učinkovitosti.
Na ravni EU je treba energetsko učinkovitost do leta 2030 povečati za 32,5 %, Slovenija pa si je zadala cilj povečanja za vsaj 35 % glede na osnovni scenarij iz leta 2007.
Zakon določa splošne obveznosti na področju merjenja porabe energije in obračunavanja stroškov za porabljeno energijo. Dopolnjujejo se obveznosti iz direktive o energetski učinkovitosti glede delitve stroškov v večstanovanjskih stavbah. Vse nove stavbe, ki imajo centralni vir ogrevanja ali hlajenja ali se oskrbujejo iz sistemov daljinskega ogrevanja ali daljinskega hlajenja, bodo morale biti opremljene z individualnimi števci posebej za merjenje porabe toplote za ogrevanje, hlajenje in pripravo sanitarne tople vode. Omenjeni števci bodo morali imeti možnost daljinskega odčitavanja.
Zaradi lažjega prehoda na uporabo električnih vozil se po zakonu zahteva namestitev posebnih polnilnih mest za električna vozila na parkirnih mestih in počivališčih. Kabelske vode za električno polnjenje vozil bodo morale imeti napeljane tudi nove nestanovanjske in stanovanjske stavbe z več kot desetimi parkirnimi mesti in tiste, ki so v postopku večje prenove.
Pri prihrankih energije pri končnih odjemalcih je na novo postavljena meja za dobavitelje trdnih goriv, pri sistemu upravljanja z energijo v javnem sektorju so opredeljene naloge odgovorne osebe, uvedena pa je tudi obveznost pregledov sistemov za avtomatizacijo in nadzor stavb.
Vir: MZI
]]>Kolo je poleti dodatno prevozno sredstvo za pot na delo za slabo tretjino (30 %) anketiranih, pozimi pa samo za 7 % anketirancev. Raziskava kaže pozitiven trend pri izbiri okolju prijaznih oblik mobilnosti (javni potniški prevoz, kolo, hoja), saj sta dobri dve tretjini (69 %) gospodinjstev naklonjeni kombiniranju osebnega avtomobila z drugo obliko prevoza. Pri izbiri alternativnega prevoznega sredstva imajo ključno vlogo dobre avtobusne povezave, vozni redi in porabljeni čas, ki je odločilni dejavnik.
Po izsledkih raziskave REUS 2019 velika večina (95 %) gospodinjstev uporablja avtomobile na konvencionalna pogonska goriva (57 % na motorni bencin in 38 % na dizelsko gorivo). Zgolj 2,7 % anketiranih gospodinjstev uporablja avtomobile na alternativni pogon (1,2 % na utekočinjeni naftni plin; 0,8 % na hibridni pogon; 0,4 % na etanol; 0,2 % na zemeljski plin in 0,2 % na električni pogon). Statistični podatki za registrirana vozila iz leta 2019 (MZI), kažejo, da se je od leta 2014 do 2019 povečalo število vozil na alternativni pogon za 10.275 vozil. Spodbudni so tudi podatki za prva registrirana nova osebna vozila na alternativni pogon, čigar delež se je v letu 2019 povečal za slabe 4 % in je znašal 4,5 % (od tega je največ vozil na električni in hibridni pogoj in sicer 4,3 %).
Iz primerjave deleža gospodinjstev, ki načrtujejo nakup avtomobilov na alternativni pogon (v letu 2019 je teh 19 %), in deleža izvedenih prvih registracij novih vozil na alternativni pogon (v letu 2019 je teh 4,5 %) je razvidno, da se gospodinjstva pri uresničevanju svojih načrtov za nakup vozil z alternativnim pogonom srečujejo s omejitvami (cena avtomobila, omejen doseg, obstoječa infrastruktura) in se na koncu večina odloči za avtomobil na konvencionalno gorivo.
Ozaveščenost javnosti o rabi energije in energetski učinkovitosti se spremlja preko kazalcev okolja. Kazalce "Odnos javnosti do okolju prijaznega prometa", "Odnos javnosti do porabe energije v slovenskih gospodinjstvih" in "Odnos javnosti do baterijskih električnih in plug-in hibridnih vozil", lahko najdete na spletni strani ARSO, več podatkov iz raziskave energetske učinkovitosti pa na spletni strani REUS.
Vir: Informa Echo, ARSO
]]>Z obstoječo uredbo o samooskrbi so implementirale napredne rešitve za spodbujanje samooskrbe, predvsem na področju individualne samooskrbe. Podatki iz leta 2019 kažejo naraščanje moči naprav za samooskrbo zaradi večje uporabe električne energije za ogrevanje stavb s toplotnimi črpalkami, v zadnjem času narašča tudi interes rabe individualne samooskrbe za polnjenje električnih vozil na domu.
Ker so se v praksi predvsem pri uvajanju "skupnostne samooskrbe" (skupinske samooskrbe in skupnosti OVE) pokazale določene pomanjkljivosti, je ministrstvo, pristojno za energijo, z namenom okrepitve investicij v projekte skupnostne samooskrbe, pripravilo predlog sprememb in dopolnitev uredbe, ki bo poenostavil postopek priključevanja teh naprav na omrežje.
Pozitivni učinki predloga sprememb in dopolnitev uredbe o samooskrbi so:
Zainteresirana javnost lahko morebitne pripombe na predlog uredbe v času javne obravnave pošlje na predpisanem obrazcu za pripombe na e-naslov: gp.mzi@gov.si najkasneje do 4. 11. 2020. Javnost lahko spremlja postopek sprejemanja predpisov tudi preko enotne vstopne točke za sodelovanje javnosti E-demokracija.
Podrobnosti
Vir: MZI
]]>
Vseh treh delavnic se je udeležilo okoli 80 deležnikov, ki so v razpravi, ki je potekala po predstavitvah, podali svoje predloge in pripombe. Vsi predlogi in pripombe bodo proučeni in v čim večji meri ustrezno upoštevani v nadaljevanju celovite presoje vplivov na okolje.
Vse zainteresirane deležnike vljudno prosimo, da nam do 25. 10. 2020 podajo tudi pisno povratno informacijo prek spletnega vprašalnika, ki je dostopen na spodnji povezavi:
Več informacij je na voljo na Portalu Energetika spletni podstrani izhodne strategije CELOVITA PRESOJA VPLIVOV NA OKOLJE - VSEBINJENJE.
Vse zainteresirane deležnike vljudno vabimo k prebiranju vsebin in tudi k Prijavi na e-novice, kjer po opravljeni prijavi in po prejetem e-sporočilu izberejo podkategorijo »Opuščanje rabe premoga«. Prijava na e-novice zagotavlja ažurno obveščanje o vseh novih aktivnosti in vsebinah na tem področju.
Za vaše sodelovanje se vam že v naprej zahvaljujemo!
Vir: MZI
]]>Maloprodajne cene naftnih derivatov v 3. četrtletju 2020 se v obdobju treh mesecev (glede na 2. četrtletje) niso bistveno spremenile. Cena NBM 95 je bila nižja za 1 %, ceni NMB 98 in dizelskega goriva sta bili nespremenjeni, cena UNP – avtoplina pa je bila za 2 % nižja. Zgolj cena KOEL je bila za 14 % višja.
Cene goriv brez davkov in dajatev v Sloveniji so bile v 3. četrtletju 2020 precej višje, saj so se glede na preteklo četrtletje povišale za 32 % pri NBM 95, za 23 % pri NMB 98, za 18 % za dizelsko gorivo in za 23 % pri KOEL. Vlada RS je spremembe na nabavnem trgu sproti kompenzirala s prilagajanjem trošarine za bencinsko in dizelsko gorivo, tako da je ostala malopodajna cena NMB 95 in dizelskega goriva na prodajnih mestih z regulirano ceno natanko 1,000 EUR/liter. Trošarina za bencinsko gorivo je tako bila v 3. četrtletju nižja za 20 %, za dizelsko gorivo pa nižja za 15 % glede na preteklo četrtletje. Dajatve in prispevki (okoljska dajatev CO2, prispevek URE, prispevek OVE+SPTE) za vse derivate se v 3. četrtletju 2020 niso spremenjali oz. so ostali na ravni postavk iz leta 2018.
Izrazit padec cen zaradi naftne krize v drugi četrtini leta se je odražal na znižanju cen na letnem nivoju. Tako so se povprečne maloprodajne cene naftnih derivatov v 3. četrtletju 2020 glede na 3. četrtletje 2019 znižale pri NMB 95 za 23 %, NMB 98 za 19 %, dizelskega goriva za 19 %, KOEL za 16 % in UNP – avtoplina za 3 %. Cene brez davkov in dajatev v Sloveniji so v obdobju enega padle za 27 % pri NMB 95, za 20 % pri NMB 98, za 28 % pri dizelskem gorivu, za 22 % KOEL, in za 4 % pri UNP – avtoplinu.
Podrobnejši prikaz strukture maloprodajnih cen naftnih derivatov v Sloveniji na četrtletni ravni je na voljo v statistični časovni vrsti od leta 2008 dalje.
Povezana na statistične podatke
Vir: MZI
V sklopu aktualnih povabil je upoštevana povišana, to je 49 %, stopnja sofinanciranja upravičenih stroškov operacije.
Prijavitelj po povabilu OJS_2021 je oseba ožjega javnega sektorja, prijavitelj po povabilu ŠJS_2021 pa je oseba širšega javnega sektorja, katere ustanovitelj je Republika Slovenija.
Višini nepovratnih sredstev evropske kohezijske politike v okviru »Operativnega programa Evropske kohezijske politike za obdobje 2014 - 2020«, ki bosta na razpolago v letih 2021, 2022 in 2023, znašata okvirno 7,65 mio EUR za izvedbo operacij prenov stavb ožjega javnega sektorja po povabilu OJS_2021 oziroma cca. 14,12 mio EUR za izvedbo operacij prenov stavb širšega javnega sektorja po povabilu ŠJS_2021.
Roki za oddajo vlog so pri obeh povabilih enaki, in sicer je prvi rok 16. 11. 2020, drugi rok 15. 2. 2021, tretji rok 10. 5. 2021, četrti rok 13. 9. 2021 in skrajni rok 15. 11. 2021. Če bodo sredstva po posameznem povabilu porabljena pred potekom posameznih rokov, bo za vsako od povabil posebej na spletni strani ministrstva objavljeno posebno obvestilo o porabi sredstev.
Vlogo na vsako od povabil lahko odda samo posredniški organ, in sicer skupaj s spremnim dopisom, s katerim potrjuje, da je vlogo prijavitelja pregledal in da se z vlogo strinja.
Vloge se po posameznem povabilu predložijo po pošti na naslov: Ministrstvo za infrastrukturo, Langusova ulica 4, 1535 Ljubljana, oziroma osebno v glavno pisarno ministrstva vsak delovni dan med 9:00 in 15:30 uro (v petek do 14:30) do dneva, določenega kot skrajni rok za oddajo vlog.
Podrobnejše informacije so razvidne iz polnega besedila posameznih povabil:
Vir: MZI
]]>Ločene ocene 27 nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov (NEPN) analizirajo pot in ambicije posameznih držav članic za dosego sedanjih podnebnih in energetskih ciljev do leta 2030. Splošna ocena kaže, da so države članice sposobne doseči te cilje in pri tem večinoma dobro napredujejo. Ocene vključujejo tudi priporočila vsaki državi članici za morebitno uporabo sklada za okrevanje in odpornost.
Slovenija je v svojem NEPN med drugim sprejela naslednje ključne energetske in podnebne cilje do leta 2030:
Komisija je zavezujoč cilj Slovenije glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v sektorju ne-ETS ocenila kot bolj ambicioznega, nacionalni prispevek k cilju energetske učinkovitosti kot zmerno oz. nizko ambicioznega, in nacionalni prispevek k cilju obnovljivih virov energije kot neambicioznega (glejte tudi prikaz na grafiki na dnu strani).
Komisija v svoji oceni slovenskega NEPN izpostavila tudi naslednje primere dobre prakse:
Vsi objavljeni dokumenti so na voljo na spletni strani Komisije
Povezani dokumenti:
Vir: MZI
]]>Zainteresirano javnost prosimo, da se do srede, 14. oktobra 2020, do 11.00 ure, prijavite na elektronski naslov spela.polak@gmail.com za posvetovanje na enem izmed naslednjih terminov:
Več informacij je na voljo na spletni podstrani CELOVITA PRESOJA VPLIVOV NA OKOLJE - VSEBINJENJE
Vljudno vabljeni!
Vir: MZI
]]>
Predlog zakona določa pravila delovanja trga z električno energijo, proizvodnje, prenosa, distribucije, shranjevanje in dobave električne energije, skupaj z določbami za varstvo končnih odjemalcev, načine in oblike izvajanja gospodarskih javnih služb na področju prenosa in distribucije električne energije ter trga z električno energijo, načela in ukrepe za doseganje zanesljive oskrbe z električno energijo, ureja ukrepe za preprečevanje energetske revščine in druga vprašanja oskrbe z električno energijo.
Zakon nekatera področja ne spreminja:
Popolnoma na novo pa se skladno z EU pravom urejajo naslednja področja:
Zainteresirana javnost lahko morebitne pripombe na predlog zakona v času javne obravnave pošlje na predpisanem obrazcu na e-naslov: gp.mzi@gov.si najkasneje do 12. 11. 2020. Javnost lahko spremlja postopek sprejemanja predpisov tudi preko enotne vstopne točke za sodelovanje javnosti E-demokracija.
Vir: MZI
]]>Ministrstvo je v ugotovitvenem postopku zaprosilo za naravovarstvene smernice Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave (v nadaljnjem besedilu: ZRSVN), kot to določa 97. člen Zakona o ohranjanju narave (Ur. l. RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu: ZON). Nameravani poseg ni v nasprotju s splošnimi naravovarstvenimi usmeritvami, zato se rudarske pravica lahko podeli. Skladno s šestim odstavkom 97. člena ZON je ministrstvo od Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave pridobilo še pozitivno mnenje o sprejemljivosti prostorske ureditve predlaganih pridobivalnih prostorov z vidika varstva narave (naravovarstveno mnenje), brez katerega akta ni mogoče sprejeti.
Po izdaji rudarskega koncesijskega akta bo s to uredbo Ministrstvo za infrastrukturo samostojnemu podjetniku Stanislav Hacetu, s. p. izdalo odločbo o izbiri nosilca rudarske pravice za izkoriščanje v skladu s 43. členom ZRud-1. Rudarska pravica se skladno s 3.2. točko 2. člena ZRud-1 pridobi s koncesijo za izkoriščanje določene vrste mineralne surovine na določenem pridobivalnem prostoru, tj. s sklenitvijo koncesijske pogodbe. Sklepanje koncesijske pogodbe se skladno z drugim odstavkom 44. člena ZRud-1 začne na predlog imetnika odločbe o izbiri nosilca rudarske pravice.
Zainteresirana javnost lahko morebitne pripombe na predlog uredbe v času javne obravnave pošlje na predpisanem obrazcu na e-naslov: gp.mzi@gov.si najkasneje do 23. 10. 2020. Javnost lahko spremlja postopek sprejemanja predpisov tudi preko enotne vstopne točke za sodelovanje javnosti E-demokracija.
Vir: MZI
]]>S pripravo Strategije bo Slovenija opredelila nekatere ključne srednjeročne odločitve, ki bodo najbolj prizadetim regijam omogočali postopen in pravičen proces dolgoročnega energetskega, okoljskega, gospodarskega in družbenega prestrukturiranja kot posledice prehoda s premoga. Hkrati bo Slovenija s sprejemom Strategije naredila pomemben korak k podnebno nevtralni družbi.
Ključni namen Strategije je:
Osnutek Strategije temelji na podrobni analizi ključnih izzivov in priložnosti obeh regij, ki je predmet ločenega analitičnega poročila. Pri pripravi tega je bil uporabljen pristop »od spodaj navzgor«, ki je aktivno vključeval ključne deležnike obeh regij. Prek intervjujev, terenskih obiskov, fokusne skupine in individualnih posvetovanj so svoje poglede, podatke in mnenja delili predstavniki sindikatov, občin, nevladnih organizacij, regionalnih in območnih razvojnih agencij, formalnega in neformalnega izobraževanja, energetske družbe, gospodarstva, ministrstev, državnih agencij, inštitutov in evropskih institucij.
Zbrani podatki so bili uporabljeni za pripravo strateške ocene zrelosti regij, ki je pokazala, kje so ključne prednosti, slabosti, izzivi in priložnosti regij. Na podlagi tega so bili oblikovani trije scenariji za obe regiji.
V SAŠA regiji, so bili scenariji postavljeni okrog predlaganih letnic prenehanja rabe premoga. V Zasavju, kjer ni več delujočih rudnikov in termoelektrarne, pa so bili scenariji oblikovani okrog možnega nadaljnjega socialno-ekonomskega prestrukturiranja regij. Vsak scenarij je bil preučen po štirih kategorijah pravičnega prehoda, t.j. gospodarstvo, energetika, ljudje in okolje.
Osnutek Strategije podaja dolgoročen pogled na razvoj premogovnih regij in se osredotoča na opredelitev strateških in operativnih ciljev družbenega in gospodarskega prestrukturiranja teh regij. Opredeli tudi vire financiranja za tri ključna področja (to so: financiranje dejavnosti zaprtja Premogovnika Velenje; izvajanje ukrepov za družbeno in gospodarsko prestrukturiranje; in financiranje okvira upravljanja pravičnega prehoda) in predlaga model upravljanja.
Med izhodišči osnutek Strategije sicer kot pomembno dejstvo upošteva pomen premogovništva v slovenski energetiki, zlasti vlogo TEŠ v slovenskem elektroenergetskem sistemu, ni pa namen sprejema Strategije iskanje rešitev za zanesljivo in cenovno konkurenčno oskrbo z električno energijo v Sloveniji po zaprtju TEŠ. Ta problematika se naslavlja v okviru NEPN in v nadaljevanju v okviru priprave Energetskega koncepta Slovenije. Opredelitev letnice izstopa iz premoga se bo tako smiselno upoštevala pri prihodnji prenovi strateških dokumentov na področju energetske in podnebne politike.
Na podlagi osnutka Strategije se je v septembru že začela njena celovita presoja vplivov na okolje. V prvi fazi vsebinjenja bo Ministrstvo za infrastrukturo skupaj z izvajalcem priprave osnutka okoljskega poročila pripravilo več delavnic in aktivnosti. Spletna posvetovanja bodo potekala med 15. in 20. oktobrom 2020.Podrobnejše informacije in prijava na delavnice
Sledi priprava osnutka okoljskega poročila in po pozitivnemu mnenju Ministrstva za okolje glede ustreznosti tudi javna obravnava osnutka strategije in okoljskega poročila. Informacije bodo sproti objavljene na Portalu Energetika.
Septembra je Komisija objavila skupno oceno nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov (NEPN-ov) držav članic za obdobje 2021–2030. V njej za področje pravičnega prehoda ugotavlja, da »je 21 držav članic že opustilo uporabo premoga (Estonija, Latvija, Litva, Belgija, Malta, Luksemburg, Ciper) ali pa se je zavezalo k postopni opustitvi premoga (vključno z lignitom in šoto), pri čemer so v NEPN določile konkretne datume. Dve državi članici (Slovenija, Češka) še razmišljata o postopni opustitvi premoga, štiri (Poljska, Romunija, Bolgarija, Hrvaška) pa je še ne načrtujejo. V tem okviru naj bi se uporaba premoga do leta 2030 v primerjavi z letom 2015 zmanjšala za 70 %, električna energija iz obnovljivih virov pa bo predstavljala 60 % električne energije, proizvedene v EU.«
Poljska je v septembru posodobila energetsko strategijo, ki jo mora potrditi še parlament, s katero si je zadala cilj zmanjšati delež premoga v proizvodnji električne energije do leta 2030 na 37-56 % in do leta 2040 na 11-28 % (odvisno od cene stroška emisij) (Euractiv, 9. september 2020).
Vse zainteresirane deležnike vljudno vabimo k prebiranju vsebin in tudi k Prijavi na e-novice, kjer po opravljeni prijavi in po prejetem e-sporočilu v okviru kategorije »Rudarstvo« izberejo podkategorijo »Opuščanje rabe premoga«. Prijava na e-novice zagotavlja ažurno obveščanje o vseh novih aktivnosti in vsebinah na tem področju.
Vir: MZI
]]>
Vir: MZI
]]>Ob upoštevanju uvoza in izvoza energije, je bilo v letu 2019 za oskrbo na voljo 283.109 TJ. V strukturi oskrbe z energijo so tudi v letu 2019 prevladovali naftni proizvodi, katerih delež je znašal 33 %, delež jedrske energije je znašal 22 %, delež energije iz obnovljivih virov (vključno s hidroenergijo) je znašal 18 %, delež premoga 16 % in delež zemeljskega plina 11 %.
Količina energije, namenjene končni rabi, je v letu 2019 znašala 207.664 TJ. Največji, 39 % delež, je predstavljala raba v prometu. Drugi največji porabnik je bila predelovalna industrija z gradbeništvom s 30 %, sledila so gospodinjstva z 21 % in ostala raba s kmetijstvom z 10 %. V letu 2019 so v strukturi končne rabe prevladovali naftni proizvodi (45 %), sledila je električna energija s skoraj 24 %, na tretjem mestu so bili obnovljivi viri energije s 14 %, sledili so zemeljski plin z 12 %, toplota z več kot 3 % in trdna goriva z 1 %.
V letu 2019 je količina energije, namenjene končni rabi v gospodinjstvih, znašala 44.273 TJ. Največji, 62 % delež je predstavljala raba energije za ogrevanje prostorov, sledila je raba energije za ogrevanje sanitarne vode (17 %) in raba električne energije za razsvetljavo in električne naprave (16 %). Delež energije namenjen za kuhanje je znašal 4 %, za hlajenje prostorov pa 1 %. V strukturi rabe energentov v gospodinjstvih so prevladovala lesna goriva s skoraj 39 %, sledila je električna energija s skoraj 28 %, zemeljski plin z 10 %, ekstra lahko kurilno olje z okoli 9 %, daljinska toplota s 7 %, toplota iz okolice (ki se izkorišča s pomočjo toplotnih črpalk) s skoraj 4 %, utekočinjen naftni plin s skoraj 3 % in sončna energija z 1 %.
Vir: SURS
]]>Nameni okoljskih naložb, za katere je mogoče pridobiti spodbudo Eko sklada, so enaki kot v predhodnih javnih pozivih. Višina nepovratnih sredstev znaša do 20 % upravičenih stroškov naložbe. Pri ukrepu energetske učinkovitosti v tehnološkem procesu sta dodani omejitvi, in sicer lahko višina nepovratnih sredstev znaša največ 250 EUR na 1 MWh v energetskem pregledu izkazanega letnega prihranka energije pri enakem letnem obsegu obratovanja naprave ali procesa, ter vračilna doba naložbe, ki mora biti krajša od 12 let.
Višina za pridobitev kredita je omejena do 80 % upravičenih stroškov naložbe. Odplačilna doba kredita ostaja enaka, in sicer največ 15 let oziroma manj, v kolikor je doba vračila naložbe krajša, rok za zaključek naložbe pa je 2 leti. Tudi predlagana obrestna mera ostaja nespremenjena (trimesečni EURIBOR + 0 %), najnižji znesek odobrenega kredita pa znaša 25.000 EUR.
Eko sklad je objavil tudi javni poziv (64PO20) v skupni višini 10 mio sredstev za ugodno kreditiranje okoljskih naložb pravnih oseb za naslednje ukrepe:
V aktualnem pozivu so nekoliko zaostreni pogoji za nakup osebnih avtomobilov na hibridni pogon, kjer se je emisijska vrednost CO2 v kombiniranem načinu vožnje zaostrila na največ 85 g/km. Poziv ohranja enako obrestno mero, ki znaša trimesečni EURIBOR + 1,3 %. Najvišji znesek dodeljenega kredita na posamezno vlogo ostaja 2 milijona EUR, najnižji pa 25.000 EUR, najdaljša odplačilna doba znaša 15 let. Najvišji delež kredita je 85 % priznanih stroškov naložbe.
Javni poziv vlagateljem za isto naložbo še vedno omogoča hkratno pridobitev tako kredita kot nepovratne finančne spodbude.
Vir: Eko sklad
Na javnem pozivu lahko sodelujejo pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki in druge fizične osebe, ki opravljajo registrirane dejavnosti. Pogoj za pridobitev nepovratne finančne spodbude je veljavna licenca za izvajanje prevozov potnikov in blaga za registrirane dejavnosti v cestnem, tovornem in potniškem prometu.
Skupna višina sredstev po pozivu znaša 1,1 mio EUR. Novost poziva je višina nepovratne finančne spodbude, ki bo namesto dosedanjih 35 EUR, znašala 70 EUR za posamezno pnevmatiko. Omejeno je tudi število pnevmatik, ki se lahko namestijo na posamezno vozilo in sicer: do 6 pnevmatik za kategorijo N2, O3 in M3 in do 12 pnevmatik za kategorijo N3 in O4.
Spodbuda bo dodeljena po pravilih pomoči »de minimis«.
Javni poziv je odprt do objave zaključka poziva v Uradnem listu Republike Slovenije.
Vir: Eko sklad
]]>Pogoji sodelovanja, ki jih morajo izpolnjevati prijavitelji, so navedeni v razpisni dokumentaciji.
Pri pripravi vloge je potrebno upoštevati pogoje, ki so podrobneje navedeni v razpisni dokumentaciji.
Popolna vloga in dokumenti, ki jih mora predlagatelj vloge predložiti v skladu z zahtevami in navodili iz razpisne dokumentacije, mora biti najpozneje do 1. 12. 2020 do 12. ure oddana na naslov: Ministrstvo za infrastrukturo, Langusova 4, 1535 Ljubljana.
Oddane vloge bo pregledala strokovna komisija, ki bo ugotavljala popolnost oddanih vlog. Vloge, ki bodo izpolnjevale zahtevane pogoje, bodo ocenjene po merilih, ki so navedeni v razpisni dokumentaciji.
Vir. MZI
]]>
Ministrstvo za infrastrukturo je v postopku priprave predloga uredbe (rudarskega koncesijskega akta) ugotovilo, da:
Za ta pridobivalni prostor ali njegov del nista bili istočasno vloženi dve ali več vlog za pridobitev rudarske pravice za izkoriščanje določene mineralne surovine, ki izpolnjujeta katerega od pogojev za podelitev koncesije brez javnega razpisa.
S predlogom uredbe je podrobneje določena vsebina rudarskega koncesijskega akta, in sicer:
Ministrstvo, pristojno za rudarstvo, bo po uradni dolžnosti izdalo v tej uredbi navedenemu nosilcu rudarske pravice odločbo o izbiri nosilca rudarske pravice za izkoriščanje, po objavi te uredbe (rudarskega koncesijskega akta) v Uradnem listu Republike Slovenije. Izbrani nosilec rudarske pravice za izkoriščanje mora nato na Ministrstvo, pristojno za rudarstvo, podati predlog za sklenitev koncesijske pogodbe. Čas veljavnosti rudarske pravice začne teči z dnem, ko koncesijsko pogodbo podpišeta pogodbeni stranki.
Zainteresirana javnost lahko morebitne pripombe na predlog uredbe v času javne obravnave pošlje na predpisanem obrazcu na e-naslov: gp.mzi@gov.si najkasneje do 26. 10. 2020.
Javnost lahko spremlja postopek sprejemanja predpisov tudi preko enotne vstopne točke za sodelovanje javnosti E-demokracija.
Vir: MZI
]]>Uredba določa načrtovane prostorske ureditve, območje državnega prostorskega načrta (DPN), pogoje glede namembnosti posegov v prostor, njihove lege, velikosti in oblikovanja, pogoje glede križanj oziroma prestavitev gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra ter priključevanja prostorskih ureditev nanje, merila in pogoje za parcelacijo, pogoje celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, upravljanja voda, varovanja zdravja ljudi, obrambe države ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe prostorske ureditve, druge pogoje in zahteve za izvajanje državnega prostorskega načrta, dopustna odstopanja in nadzor.
Za državni prostorski načrt sta bila izvedena postopek celovite presoje vplivov na okolje v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, in postopek presoje sprejemljivosti vplivov izvedbe načrtov na varovana območja v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave.
Vir: MOP
]]>