Energetika Portalhttps://www.energetika-portal.siNoviceen.UTF-8TYPO3 NewsWed, 07 Dec 2022 11:42:07 +0100Wed, 07 Dec 2022 11:42:07 +0100TYPO3 EXT:newsnews-4858Tue, 13 Dec 2022 09:00:00 +0100Strokovno usposabljanje "Energijski kazalniki in izzivi nove generacije energetskih izkaznic"/nc/novica/n/strokovno-usposabljanje-energijski-kazalniki-in-izzivi-nove-generacije-energetskih-izkaznic/V okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE bo med 13. in 16. decembrom 2022 organiziran niz tridnevnih strokovnih usposabljanj, ki je namenjen projektantom, izdelovalcem energetskih izkaznic stavb in inženirski strokovni javnosti. Usposabljanje bo potekalo v hibridni obliki, v obsegu 21 ur v živo in preko spletne učilnice. Za udeležbo je obvezna prijava do 12. decembra 2022.Z usposabljanjem se naslavlja izzive širše prenove stavb v luči pričakovanih novosti direktive EPBD in nacionalne zakonodaje na področju URE in OVE s strateškimi odločitvami zaradi zaostrenih energetskih razmer. Za naše okolje je pri prenovi stavb ključno povečanje potresne in požarne odpornosti stavb. Usklajevanje razumevanja energijskih kazalnikov stavbe z evropskimi standardi v novem PURES za inženirsko stroko prinaša zahtevnejše računske postopke in težko pričakovane minimalne zahteve za skoraj ničenergijske stavbe, kar obenem predstavlja izhodišče za naslednjo generacijo energetskih izkaznic pri nas.

Osnutek prenovljene Direktive EPBD predlaga gradnjo skoraj ničemisijskih stavb z vidika rabe energije (od leta 2027 dalje za javne stavbe in od leta 2030 za vse ostale stavbe), kar odpira prostor za nove oblike samooskrbe z električno energijo iz OVE. Po letu 2030 bo obvezen tudi izračun ogljičnega odtisa stavbe, pri čemer se upoštevajo emisije v celotnem življenjskem ciklu stavbe zaradi rabe energije in uporabljenih gradiv v stavbi.

V sklopu usposabljanja bodo predstavljeni tudi rezultati projekta U-CERT (Na poti do nove generacije k uporabnikom usmerjenega energetskega ocenjevanja in certificiranja s podporo EPB Centra). Zadnji dan usposabljanja vključuje ogled primerov dobre prakse energetsko prenovljene stavbe (UL Ekonomska fakulteta – ukrepi na sistemih in upravljanje z energijo) in stavbe v prenovi (večstanovanjska stavba v Ljubljani).

Usposabljanje obsega 21 šolskih ur in poteka programu:

  • torek, 13. december 2022 – 8 šolskih ur – e-oblika
  • sreda, 14. december 2022 – 8,5 šolskih ur – hibridno (v živo / e-oblika)
  • petek, 16. december 2022 – 4,5 šolskih ur – prvi del do 11h hibridno

Udeleženci bodo imeli preko spletne učilnice dostop do gradiva in dodatnih informacij o tematskih področjih usposabljanja, virtualnega druženja ter vabil na vsakoletna tematska srečanja. Po zaključku usposabljanja je predvideno prostovoljno individualno preverjanje znanja preko spletne učilnice. Po uspešno zaključenem usposabljanju bodo udeleženci prejeli dokazilo.

Usposabljanje je brezplačno, je pa obvezna prijava preko spletne prijavnice najkasneje do ponedeljka, 12. decembra 2022.

Program usposabljanja in podrobnejše infromacije

Vir: ZRMK

]]>
Napovednik dogodkov
news-4859Wed, 07 Dec 2022 10:31:05 +0100Za posodobitev NEPN bo izvedena celovita presoja vplivov izvedbe na okolje/nc/novica/n/za-posodobitev-nepn-bo-izvedena-celovita-presoja-vplivov-izvedbe-na-okolje/V postopku priprave in sprejemanja posodobitve NEPN bo potrebno izvesti celovito presojo vplivov na okolje in presojo sprejemljivosti vplivov izvedbe plana na varovana območja. Ministrstvo za infrastrukturo je objavilo javno naročilo za izbiro izvajalca priprave okoljskega poročila. Rok za predložitev ponudb je 5. januar 2023.Zaradi uresničevanja načel trajnostnega razvoja, celovitosti in preventive je potrebno v postopku priprave plana, programa, načrta ali drugega splošnega akta in njegovih sprememb, katerega izvedba lahko pomembno vpliva na okolje, izvesti celovito presojo vplivov njegove izvedbe na okolje. Z njo se ugotovijo in ocenijo vplivi na okolje ter vključenost zahtev varstva okolja, ohranjanja narave, varstva človekovega zdravja, podnebnih ciljev in odpornosti na podnebne spremembe, krajine in kulturne dediščine v plan.

Ministrstvo za infrastrukturo (MZI) je avgusta 2022 obvestilo Ministrstvo za okolje in prostor (MOP), da bo v letih 2022 - 2024 pripravilo predlog posodobitve NEPN, in zaprosilo za izdajo odločbe o tem, ali bo za posodobitev NEPN treba izvesti postopek celovite presoje vplivov na okolje (CPVO).

Konec septembra je MZI prejelo odločbo MOP, da je v postopku priprave in sprejemanja Posodobitve NEPN treba izvesti:

  • celovito presojo vplivov na okolje,
  • presojo sprejemljivosti vplivov izvedbe plana na varovana območja.

Skladno z Odločbo MOP, da je za posodobitev NEPN treba izvesti CPVO, je MZI pripravilo javno naročilo, ki je objavljeno na Portalu javnih naročil, dodatne informacije pa so na voljo tudi na spletni strani Portala Energetika. Rok za prijavo je 5. januar 2023 do 10:00.

Cilj javnega naročila je poiskati izvajalca priprave okoljskega poročila. Njegove predvidene obveznosti bodo:

  • nuditi celovito strokovno in tehnično podporo MZI v postopku CPVO,
  • pripraviti okoljsko poročilo in presojo sprejemljivosti vplivov izvedbe posodobitve NEPN na varovana območja,
  • strokovno in proaktivno sodelovati s konzorcijem institucij NEPN, ki pripravlja posodobitev strokovnih podlag in predlog posodobitve NEPN.

CPVO ureja Zakon o varstvu okolja (ZVO-2) v delu, ki obsega 77-87. člen. Skladno s tem bo izvedena tudi CPVO za Posodobitev NEPN. Več informacij o izvedbi CPVO bo objavljenih na spletnem mestu NEPN, ko MZI izbere izvajalca priprave okoljskega poročila in z njim uskladi aktivnosti in potek CPVO. Z izbranim izvajalcem bo sklenjena pogodba za izvedbo storitve za obdobje 24 mesecev.

Vir: MZI

]]>
Nacionalni energetski in podnebni načrt
news-4860Wed, 07 Dec 2022 09:03:00 +0100Sprememba Uredbe o določitvi mehanizma oblikovanja cene električne energije za poslovne odjemalce /nc/novica/n/sprememba-uredbe-o-dolocitvi-mehanizma-oblikovanja-cene-elektricne-energije-za-poslovne-odjemalce/Vlada je na včerajšnji 48. dopisni seji spremenila Uredbo o določitvi mehanizma oblikovanja cene električne energije za velike poslovne odjemalce na način, ki jasno izraža, da se Uredba uporablja za vse posle, s katerimi se v decembru 2022 dogovarjajo cene oziroma količine za dobave v letu 2023. Sprememba je objavljena v Uradnem listu RS. št. 154/2022.Vlada je z Uredbo o določitvi mehanizma oblikovanja cene električne energije za velike poslovne odjemalce (Ur. l, RS, št. 147/2022) prejšnji teden ublažila tudi cene električne energije za velike poslovne odjemalce, kamor spadajo tisti gospodarski subjekti, ki ne izpolnjujejo pogojev za upravičenost do najvišje dovoljene drobnoprodajne cene, ki jo določa v preteklih mesecih sprejeta Uredba o določitvi cene električne energije. Uredba za blažitev cen električne energije velikim poslovnim odjemalcem določa mehanizem oblikovanja drobnoprodajne cene električne energije na način oblikovanja cene in sestavine, ki jih mora dobavitelj električne energije upoštevati pri oblikovanju cene, ter merila, po katerih se morajo oblikovati sestavine cene.

Uredba določa mehanizem oblikovanja cene električne energije za potrebe dobave električne energije poslovnim odjemalcem za leto 2023 in to le za pogodbe o dobavi sklenjene v obdobju od dneva uveljavitve te uredbe do vključno 31. decembra 2022. Konec decembra 2022 se izteče veljavnost večine pogodb o dobavi za odjemalce, ki jih zajema uredba. Ker so bile cene doslej zelo visoke, je velik del pogodb za leto 2023 potrebno še skleniti. Zato se uredba začne uporabljati že naslednji dan po objavi, saj bodo imeli dobavitelji in odjemalci tako en mesec časa za sklepanje pogodb za dobavo v letu 2023.

Dobavitelji, ki ob sprejemu te uredbe dobavljajo električno energijo odjemalcem, za katere se uporablja ta uredba, v času veljavnosti te uredbe ne smejo prenehati z izvajanjem dejavnosti dobave omenjenim kategorijam odjemalcev in morajo tem odjemalcem obvezno izdajati ponudbe skladne s pogoji, ki jih določa uredba. Ta določba je potrebna, da se dobavitelji obvezi ne bi izognili z ne-izdajanjem ponudb in z ne-sklepanjem pogodb o dobavi ali s prenehanjem izvajanja dejavnosti.

Po uveljavitvi so se pojavila različna tolmačenja uredbe, zato jo je bilo zavoljo jasnosti potrebno dopolniti. Uredba se uporablja za pogodbe o dobavi električne energije v letu 2023, sklenjene v obdobju od vključno 30. novembra 2022 do vključno 31. decembra 2022.

Pri pogodbah o dobavi električne energije je pogosta praksa, da se najprej sklenejo »krovne« pogodbe o dobavi, s katerimi se določijo temeljni parametri pogodbenega razmerja med dobaviteljem in odjemalcem (npr. zavarovanja, …), cene in količine za posamezno leto pa se določajo ločeno - z aneksi ali z drugimi pravnimi posli, ki ravno tako veljajo za pogodbe (na primer ponudbe ali elektronska pošta). Namen je, da uredba torej velja tudi za tovrstne posle, ki se sklepajo v decembru 2022 za dobave v letu 2023 (vsi te posli imajo namreč pravno naravo pogodbe, ne glede na njihovo poimenovanje oziroma obliko).

Uredba sicer ne posega v pogodbe o dobavi oz. posle, sklenjene pred uveljavitvijo uredbe, po katerih so že zakupljene določene količine za leto 2023. V primerih, ko so bile zakupljene količine samo za določen del električne energije za leto 2023 in se v obdobju od 30. novembra 2022 do vključno 31. decembra 2022 sklepajo posli za “manjkajoče” količine po teh (letnih) pogodbah, morajo biti cene za del teh »manjkajočih« količin (ki predstavljajo preostanek do 90 odstotkov porabe odjemalca za leto 2021, za katere ima pravico do cene, ki se določi skladno z Uredbo), določene skladno z novo uredbo.

V praksi so se pojavila različna tolmačenja glede navedenega besedila, zato se besedilo dopolnjuje na način, ki jasno izraža, da se Uredba uporablja za vse posle, s katerimi se v decembru 2022 dogovarjajo cene oziroma količine za dobave v letu 2023. Velja torej za primere, ko se v decembru 2022 sklepa nove pogodbe o dobavi, kot tudi za primere, ko je bila pogodba o dobavi sklenjena pred uveljavitvijo Uredbe, v decembru 2022 pa pogodbene stranke sklepajo posamezne ločene posle za dobave v letu 2023 - za celotno količino ali samo za »manjkajoče« oziroma dodatne količine, z upoštevanjem omejitve količin iz te uredbe.

Povezava na sprejeto uredbo

Vir: MZI

]]>
Predpisi SLO
news-4861Wed, 07 Dec 2022 08:18:00 +0100Vlada sprejela predlog Zakona o pomoči gospodarstvu za 2023 v višini 1,2 milijarde evrov pomoči/nc/novica/n/vlada-sprejela-predlog-zakona-o-pomoci-gospodarstvu-za-2023-v-visini-12-milijarde-evrov-pomoci/Vlada RS je sprejela Predlog zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize. Pomoč gospodarstvu vključuje subvencioniranje visokih cen električne energije, zemeljskega plina in tehnološke pare, subvencioniranje dveh ukrepov za ohranjanje delovnih mest ter ugodna poosojila za zagotavljanje likvidnosti podjetij. Ocenjena skupna višina možne pomoči v okviru vseh ukrepov je 1,2 milijarde evrov.Zaradi visokih cen energentov bo vlada pomagala gospodarstvu tudi v letu 2023. S sprejeto regulacijo cen energentov prejšnji teden in v začetku tega tedna sprejetim zakonom za pomoč gospodarstvu želi vlada zagotoviti slovenskim podjetjem čimbolj konkurenčne cene energentov ter predvidljivo in stabilno okolje za poslovanje.

Ukrep sofinanciranja visokih cen energentov je pripravljen na podlagi novega začasnega kriznega okvirja pomoči EU, pri čemer je Evropska komisija pri pripravi okvirja upoštevala slovenske predloge, podoben pa je pomoči v letošnjem letu z več izboljšavami v korist slovenskega gospodarstva.

Glede na letošnji ukrep pomoči, je vlada povečala najvišje dovoljene pomoči in zagotovila več sredstev. K obstoječim trem vrstam pomoči je dodala še dve novi in omilila vstopni pogoj z 2-kratnika na 1,5-kratnik povišanja cen v 2023 glede na povprečje leta 2021. Spremenili so se pogoji za energetsko intenzivna podjetja. Vlada je po obravnavi zakona na Ekonomsko-socialnem svetu dodatno preučila predloge socialnih partnerjev. Vlada je upoštevala predlog gospodarstva za omilitev pogoja pri posebni pomoči za zmanjšano gospodarsko uspešnost, in sicer da se je EBITDA upravičenca brez pomoči v upravičenem obdobju zmanjšala za vsaj 10 odstotkov v primerjavi z letom 2021; obenem pa upravičenčev EBITDA v upravičenem obdobju, vključno s skupno pomočjo, ne sme presegati 90 odstotkov njegovega EBITDA v letu 2021. Ta pogoj pomeni odstopanje od trenutnih pravil EU, zato mora slednje še potrditi Evropska komisija. Pri čakanju na delo je omilila tudi pogoj glede zahteve po investiranju v zeleni prehod, in sicer bo po novem potrebno polovico prejetih sredstev za navedeni ukrep investirati v nadaljnjih 30 mesecih.

Celotna ocenjena finančna vrednost ukrepov pomoči za gospodarstvo za 2023 in deloma za 2024 znaša predvidoma 1,2 milijarde evrov. Za ukrep sofinanciranja visokih cen električne energije, zemeljskega plina in tehnološke pare je namenjenih do 850 milijonov evrov, za sofinanciranje ukrepov skrajšanega delovnega časa in čakanja na delo doma 100 milijonov evrov in za ukrep izboljšanja likvidnosti podjetij 250 milijonov evrov.

Ukrep sofinanciranja visokih cen energentov

Vlada bo upravičencem subvencionirala plačilo visokih cen energentov v obdobju med 1. januarjem in 31. decembrom 2023, shemo pa mora pred tem potrditi še Evropska komisija. Do pomoči bodo upravičene gospodarske družbe, samostojni podjetniki, gospodarsko interesna združenja in zadruge, zasebni zavodi in društva ter zbornice in sindikati – za vse je pogoj, da opravljajo gospodarsko dejavnost. Med upravičenci ne bo malih poslovnih odjemalcev, saj imajo ti že regulirano ceno elektrike in plina, ter subjektov iz dejavnosti financ in zavarovalništva, v čemer se trenutni predlog zakona ne razlikuje od trenutno veljavnega ukrepa. Do pomoči ne bodo upravičene niti pravne ali fizične osebe, ki imajo neporavnane obveznosti do države v višini 50 EUR ali več ali pa so v postopku stečaja ali likvidacije. Prav tako za prosilce ne smejo veljati sankcije, ki jih je sprejela Evropska unija zaradi ruske agresije nad Ukrajino.

Upravičenci bodo lahko zaprosili za pomoč v višini med 40- in 80-odstotki upravičenih stroškov, in sicer nad 1,5-kratnikom dviga cen elektrike, zemeljskega plina in tehnološke pare v 2023 – primerjava cene pa se bo izračunavala glede na povprečno ceno v 2021. V predlogu zakona so za enostavno pomoč določene najvišje dovoljene povprečne cene za leto 2021 za elektriko, plin in paro. Če bo imel upravičenec nižjo povprečno ceno, bo uveljavljal slednjo. Pri izračunu enostavne pomoči se bo upoštevala dejanska količina porabljenega energenta v letu 2023, medtem ko se bo pri posebnih pomočeh upoštevalo 70 % porabljene količine energenta v letu 2021. Določena je cena na enoto energenta v letu 2023, do katere se dodeli subvencija, in sicer za električno energijo 510 EUR in za zemeljski plin 160 EUR. Skupno bo najvišja dovoljena pomoč za iste stroške in obdobje lahko znašala od dveh milijonov evrov pa vse do 150 milijonov EUR na upravičenca. Za upravičence, ki bodo lahko prejeli pomoč nad 4 milijone EUR, torej eno izmed posebnih vrst pomoči, bo glede dodelitve sredstev odločala še Vlada Republike Slovenije.

Upravičenec bo lahko med petimi vrstami pomoči uveljavljal zgolj eno vrsto pomoči:

  • Pri enostavni pomoči bodo upravičenci prejeli povrnjenih 50 % upravičenih stroškov oziroma do višine 2 milijonov evrov skupne pomoči. Pomoč v kmetijstvu bo nižja, in sicer do 250.000 evrov in v ribištvu do 300.000 evrov.
  • Poleg tega predlog zakona loči še med štirimi vrstami posebne pomoči:
    • osnovna posebna pomoč bo lahko obsegala 50 % upravičenih stroškov in do največ 4 milijone evrov skupne pomoči;
    • posebna pomoč za zmanjšano gospodarsko uspešnost 40 % upravičenih stroškov in do 100 milijonov evrov;
    • posebna pomoč za energetsko intenzivna podjetja 65 % upravičenih stroškov in do 50 milijonov evrov;
    • posebna pomoč v posebnih sektorjih 80 % upravičenih stroškov in do 150 milijonov evrov.

Pri posebnih pomočeh se seštevajo prejete pomoči po začasnem okviru vseh podrejenih in nadrejenih podjetij. Predlog zakona bo za vsako kategorijo pomoči določal še dodatne pogoje.

Kljub izpolnjevanju vstopnega praga 1,5-kratnika za pomoč, upravičenec ni upravičen do posebne vrste pomoči, če ima ceno na enoto električne energije v 2023 nižjo od 150 EUR oziroma od 79 EUR za zemeljski plin. Upravičenec mora tudi obvestiti SPIRIT Slovenija, če prodaja viške energije. Če prodaja viške energije po ceni, ki bi bila nižja od cene, ki je predmet pogodbe z dobaviteljev, ni upravičen do pomoči za ta del.

Upravičenec bo izpolnil digitalno vlogo v aplikaciji agencije SPIRIT Slovenija do 28. februarja 2023 do 12. ure.

Prvo izplačilo bo izvedeno do konca marca 2023 in bo obsegalo pomoč v višini 80 % ocenjene vrednosti pomoči za prvo trimesečje (januar-marec). Nato bodo sledila redna mesečna izplačila v višini 80 % ocenjene vrednosti pomoči za posamezen mesec. Preostanek 20 % pomoči bodo upravičenci lahko prejeli s poračunom dejanskih stroškov v februarju 2024, če bodo dejanski stroški večji od med letom izplačane pomoči. Izplačana pomoč bo lahko največ do ocenjene vrednosti pomoči v vlogi. Če bo imelo podjetje nižje dejanske stroške, kot je dobilo med letom izplačano pomoč, bo moralo razliko vrniti v proračun.

Pomembna razlika v primerjavi s pomočjo za gospodarstvo za leto 2022 je, da je postopek administrativno enostavnejši za gospodarstvo, saj ne bo potrebno posredovati računov kot dokazil o višini stroškov energentov. SPIRIT Slovenija bo namreč preverjal količino in ceno na enoto energentov upravičencev pri operaterjih in dobaviteljih energentov. Upravičenci bodo v aplikaciji samo izbrali vrsto pomoči, višino pomoči, izračunane s pomočjo objavljenega kalkulatorja ter potrdili izjave, ki izhajajo iz zakona.

Sofinanciranje ukrepov za ohranjanje delovnih mest

Predlog zakona vključuje tudi dva ukrepa za ohranitev delovnih mest, in sicer:

  • začasni ukrep delnega povračila nadomestila plače zaradi skrajšanja polnega delovnega časa in
  • začasni ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo.

Oba ukrepa bosta upravičenim delodajalcem omogočala skrajšanje delovnega časa oziroma napotitev delavca na čakanje na delo doma, pri čemer bo delavec v tem času upravičen do nadomestila po določbah Zakona o delovnih razmerjih. Pri tem je bil upoštevan vidik največje ohranitve pravic delavcev.

Ukrep delnega povračila nadomestila plače zaradi skrajšanja polnega delovnega časa bo lahko od 1. januarja do 31. marca 2023 koristil delodajalec, ki je upravičen oziroma bi bil upravičen do gospodarske pomoči po določbah Zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize ter ob pogoju, da najmanj 30 % delavcem ne more zagotoviti 90 % dela. Ukrep bo delodajalcu omogočal odreditev dela s skrajšanim delovnim časom ob hkratni delni napotitvi na začasno čakanje na delo delavca, ki ima pri delodajalcu sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas – zaradi začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnih razlogov, na način, da delodajalec delavcu zagotavlja delo vsaj za polovični delovni čas. Upravičeni delodajalec bo v primeru koriščenja ukrepa prejel povračilo v višini 80 % izplačanega nadomestila plače delavcu (bruto), višina povračila pa bo omejena z višino poprečne mesečne plače za mesec oktober 2022.

Ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo bo lahko od 1. januarja do 30. junija 2023 za obdobje 30 dni koristil delodajalec, ki je upravičen oziroma bi bil upravičen do gospodarske pomoči po določbah Zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize, ob nadaljnjem pogoju, da sredstva v višini, ki ustreza polovici prejetih sredstev za navedeni ukrep, v nadaljnjih 30 mesecih investira v zeleni prehod. Upravičeni delodajalec bo v primeru koriščenja ukrepa čakanja na delo doma prejel povračilo v višini 80 % izplačanega nadomestila plače, višina povračila pa bo omejena z višino poprečne mesečne plače za mesec oktober 2022.

Delodajalec se bo moral pred sprejetjem odločitve o odreditvi dela s skrajšanim delovnim časom oziroma pred sprejetjem odločitve o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo doma, o obsegu dela, številu zaposlenih, ki jim bo takšno delo odrejeno, in trajanju odreditve posvetovati s sindikati pri delodajalcu ali svetom delavcev. Pridobiti bo moral tudi pisno mnenje organa, ki zastopa delavce. Delodajalec bo lahko posameznemu delavcu odredil delo s skrajšanim delovnim časom oziroma čakanje na delo doma v upravičenem obdobju (od 1. januarja do 31. marca 2023 za ukrep skrajšanega delovnega časa oziroma od 1. januarja do 30. junija 2023 za ukrep čakanja na delo doma) in ga v tem času napotil tudi na začasno čakanje na delo. Plačilo delavca za delo v času, ko delavec dejansko dela in nadomestilo plače, pa skupaj ne bosta smela biti nižja od minimalne plače v Republiki Sloveniji.

Delodajalci v obdobju prejemanja delnega povračila nadomestila plače in še šest mesecev po tem obdobju, ne bodo smeli začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, ki jim je odredil delo s skrajšanim delovnim časom. Prav tako ne bo smel odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov.

Ukrepi za izboljšanje likvidnosti podjetij

Predlog zakona predvideva tudi ugodna posojila za izboljšanje likvidnosti podjetij. Slovenski podjetniški sklad in Slovenski regionalni razvojni sklad bosta za ugodna posojila namenila 30 milijonov EUR v letu 2023 in 20 milijonov EUR v letu 2024.

Ugodna posojila bo v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo ponujala tudi SID banka, in sicer v višini 150 milijonov EUR, ki bodo namenjeni tako za investicije kot tudi za obratna sredstva.

SID banka bo v sodelovanju z Ministrstvom za infrastrukturo namenila okvirno 50 milijonov EUR za financiranje gospodarstva v dejavnosti cestnih prevoznikov v času energetske krize.

Vir: MGRT

]]>
Predpisi SLO
news-4857Mon, 05 Dec 2022 12:30:00 +0100Maloprodajne cene zemeljskega plina v 3. trimesečju 2022/nc/novica/n/maloprodajne-cene-zemeljskega-plina-v-3-trimesecju-2022/Objavljena je nacionalna statistika reprezentativnih cen zemeljskega plina za gospodinjske in negospodinjske odjemalce na maloprodajnem trgu Slovenije za 3. trimesečje (julij - september) leta 2022. Maloprodajna cena za povprečnega gospodinjskega odjemalca je znašala 94 EUR/MWh in se je v obdobju treh mesecev povišala za 22 %, za povprečnega negospodinjskega odjemalca pa znašala 88 EUR/MWh, kar je 14 % več kot v prejšnjem trimesečju.Na nacionalnem nivoju so objavljeni uradni podatki strukture reprezentativnih cen zemeljskega plina za statistične skupine gospodinjskih in negospodinjskih odjemalcev na maloprodajnem trgu v Sloveniji za tretje trimesečje (julij - september) leta 2022.


Gospodinjski odjem

Maloprodajna cena za povprečnega gospodinjskega odjemalca na nacionalnem nivoju je v 3. trimesečju 2022 znašala 93,5 EUR/MWh in je bila za 22 % višja od maloprodajne cene v preteklem 2. trimesečju 2022. V obdobju enega leta (3. trimesečje 2022 glede na 3. trimesečje 2021) se je maloprodajna cena za povprečnega gospodinjskega porabnika povišala za 64 %.

Postavka cena zemeljskega plina, ki se določa prosto na trgu, je v 3. trimesečju 2022 za povprečnega gospodinjskega odjemalca znašala 62,1 EUR/MWh (brez DDV) in se je v obdobju enega leta zvišala za 137 %. Samo v zadnjih treh mesecih se je postavka cena plina povišala za 42 %. Z namenom lažje premostitve energetske draginje, ki je med ostalim posledica zmanjšanih dobav zemeljskega plina, je Vlada RS za obdobje od 1. septembra 2022 do 31. avgusta 2023 z Uredbo o določitvi cen plina iz plinskega sistema omejila najvišje dovoljene cene plina iz plinskega sistema za upravičene skupine odjemalcev ter za nadomestno in osnovno oskrbo z zemeljskim plinom.

Omrežnina (za distribucijo in meritve) je znašala 13,1 EUR/MWh (brez DDV) in je bila za 6 % nižja kot pred letom dni. Zaračunane energetske in okoljske dajatve (prispevek OVE, prispevek URE, okoljska dajatev CO2) so v 3. trimesečju 2022 skupaj znašale 3,5 EUR/MWh (brez DDV) in so se v obdobju enega leta znižale za 28 %. Trošarina je znašala 0,9 EUR/MWh (brez DDV) in se je v obdobju enega leta na podlagi interventnega ukrepa znižanja trošarine, ki velja od februarja 2022, znižala za polovico.

Kot komplementarni ukrep sprejeti regulaciji cen zemeljskega plina se na podlagi Zakona o nujnem ukrepu na področju davka na dodano vrednost za omilitev dviga cen energentov vsem odjemalcem zemeljskega plina od 1. septembra 2022 dalje obračuna nižja davčna stopnja DDV v višini 9,5 %.

V 3. trimesečju 2022 je delež tržne postavke zemeljskega plina v strukturi maloprodajne cene povprečnega gospodinjskega odjemalca znašal 66,4 %, delež omrežnine 14,0 %, delež dajatev 3,8 %, delež trošarine 0,9 % in davek na dodano vrednost 14,9 % končne maloprodajne cene.

Podrobnejše informacije strukture referenčnih maloprodajnih cen zemeljskega plina za gospodinjske odjemalce na četrtletnem nivoju so za vse statistične skupine odjema dostopne v časovni vrsti:


Negospodinjski odjem

Maloprodajna cena za povprečnega negospodinjskega odjemalca na nacionalnem nivoju je v 3. trimesečju 2022 znašala 88,0 EUR/MWh in je bila za 14 % višja od maloprodajne cene v 2. trimesečju 2022. V obdobju enega leta se je maloprodajna cena za povprečnega negospodinjskega porabnika povišala za 116 %.

Cena zemeljskega plina, kot tržna kategorija v pristojnosti določanja dobaviteljev, je v 3. trimesečju 2022 za povprečnega negospodinjskega odjemalca znašala 67,6 EUR/MWh (brez DDV) in se je v obdobju enega leta zvišala za 168 %. V zadnjih treh mesecih se je postavka cena plina povišala za 22 %. Omrežnina je znašala 4,9 EUR/MWh (brez DDV) in se je v enoletnem obdobju zvišala za 4 %. Povprečnemu negospodinjskemu odjemalcu so bile v 3. trimesečju 2022 zaračunane energetske in okoljske dajatve v skupni višini 2,1 EUR/MWh (brez DDV), kar je 27 % manj kot v enakem obdobju leta 2021. Zaračunana trošarina je povprečnega negospodinjskega odjemalca obremenila v višini 0,3 EUR/MWh (brez DDV), kar je zaradi vladnega ukrepa znižanja trošarin predstavljajo za polovico manj kot v enakem obdobju leta 2021.

V 3. trimesečju 2022 je delež tržne postavke zemeljskega plina za povprečnega negospodinjskega odjemalca znašal 90,3 %, delež omrežnine 6,5 %, delež dajatev 2,8 % in delež trošarine 0,4 % cene brez vključenega davka na dodano vrednost.

Podrobnejše informacije strukture referenčnih maloprodajnih cen zemeljskega plina za negospodinjske odjemalce na četrtletnem nivoju so za vse statistične skupine odjema dostopne v časovni vrsti:

Vir: MZI

]]>
Statistika
news-4855Fri, 02 Dec 2022 11:07:33 +0100Vlada določila besedilo predloga Zakona o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen energije/nc/novica/n/vlada-dolocila-besedilo-predloga-zakona-o-nujnem-posredovanju-za-obravnavo-visokih-cen-energije/Vlada RS je na 26. redni seji določila predlog zakona, v katerem so med drugim opredeljeni nujni ukrepi za zajezitev visokih stroškov energije in energentov, za zmanjšanje uvozne odvisnosti pri oskrbi z energijo, za poenostavitev pomoči za nove investicije v obnovljive vire energije in za omejitev presežnih tržnih prihodkov proizvajalcev električne energije. Cilj novih ukrepov je, da cene za končne odjemalce ohranimo na vzdržni ravni in zagotovimo predvidljivo in čim bolj stabilno okolje za delovanje gospodarstva.Ukrepi so potrebni, da bi cene električne energije in stroške električne energije za končne odjemalce ohranili na vzdržni ravni, ob tem pa je potrebno sprejeti tudi državne ukrepe, ki so usklajeni na ravni EU. Cilj je ukrepati proti dejavnikom, ki poganjajo visoke cene energije, ublažiti posledice in zagotoviti, da trenutne negotove razmere ne bodo povzročile trajne škode za odjemalce in gospodarstvo.

Besedilo zakona določa začasne ukrepe za zmanjšanje uvozne odvisnosti pri oskrbi z energijo, ukrepe za povečanje proizvodnje energije iz obnovljivih virov energije, ukrepe za kontrole cen energije in energentov, prispevke in porabo presežnih tržnih prihodkov ter še nekatere druge ukrepe za naslavljanje visokih cen energije.

Ukrepi za zmanjšanje uvozne odvisnosti med drugim določajo obveznosti in način zmanjšanja porabe električne energije od januarja do marca 2023 v koničnih urah, in sicer za 10 % vseh porabljenih ur glede na povprečje zadnjih 5 let. To mora zagotoviti sistemski operater. Sistemski operater bo porabo zmanjšal s spodbudami oziroma izplačili tistim, ki bodo porabo zmanjšali in sicer s pomočjo razpisa. Na razpisu bodo lahko sodelovali trgovci, dobavitelji ali agregatorji in posamezni končni odjemalci s priključno močjo nad 1 MW. Sredstva za izplačila zmanjšane porabe se bodo zagotovila iz sredstev, pridobljenih iz proračuna Republike Slovenije.

V nadaljevanju zakona sta opredeljena omejitev presežnih tržnih prihodkov proizvajalcev električne energije in solidarnostni prispevek. Uvaja se prispevek na realizirane tržne prihodke od prodaje električne energije, proizvedene in prodane na veleprodajnem slovenskem trgu (z nekaterimi določenimi izjemami). Ti prispevki se lahko porabijo za finančna nadomestila za znižanje porabe v koničnih urah, nadomestila dobaviteljem za regulirane cene, pomoč ranljivim in financiranje OVE. Solidarnostni prispevek se medtem pobira za dobiček od dejavnosti pridobivanja in predelave surove nafte in zemeljskega plina.

Zakon opredeljuje tudi ukrepe za povečanje proizvodnje energije iz obnovljivih virov energije, ki predvidevajo pomoč v obliki nepovratnih sredstev za pospeševanje uvajanja energije iz obnovljivih virov, shranjevanja in toplote iz obnovljivih virov. Investicije v te projekte se bodo financirale preko Centra za podpore.

Besedilo zakona predvideva tudi določene ukrepe za zajezitev visokih stroškov. V primeru, da pride do nesorazmernega dviga cen energentov, lahko vlada na primer določi, da se regulira tudi cena toplote iz daljinskega ogrevanja v delu, kjer ni podlage za regulacijo po Zakonu o kontroli cen.

Med ostalimi določbami pričujočega interventnega zakona so omejitve glede vrnitve dobavitelja na maloprodajni trg električne energije in plina, možnost prenosa celotnega portfelja dobavitelja, ki se umika s trga, na drugega dobavitelja. Zapisane so tudi določbe, da se za javna naročila za dobavo električne energije ali plina Zakon o javnem naročanju ne uporablja, če vrednost javnega naročila ne presega vrednosti, od katerih dalje je potrebna objava v Uradnem listu EU.

Med drugim besedilo določa še porabo prihodkov od prezasedenosti.

Uvaja se tudi podlaga za morebitno nadomestilo dobaviteljem električne energije, plina ali toplote, ki bi jim ukrep regulacije cen povzročil občutno škodo.

Besedilo zakona nazadnje opredeljuje tudi kazenske določbe v primeru kršitev.

Vir: MZI

]]>
Predpisi SLO
news-4852Fri, 02 Dec 2022 10:10:00 +0100Maloprodajne cene električne energije v 3. trimesečju 2022/nc/novica/n/maloprodajne-cene-elektricne-energije-v-3-trimesecju-2022/Ministrstvo za infrastrukturo je objavilo statistiko strukture reprezentativnih cen električne energije za gospodinjske in negospodinjske odjemalce na maloprodajnem trgu Slovenije za 3. trimesečje (julij - september) leta 2022. Maloprodajna cena za povprečnega gospodinjskega odjemalca je znašala 205 EUR/MWh in se je v obdobju treh mesecev zvišala za 31 %, za povprečnega negospodinjskega odjemalca pa je znašala 240 EUR/MWh, kar je 21 % več kot v prejšnjem trimesečju.Na nacionalnem nivoju so objavljeni uradni podatki strukture reprezentativnih cen električne energije za statistične skupine gospodinjskih in negospodinjskih odjemalcev na maloprodajnem trgu v Sloveniji za tretje trimesečje (julij - september) leta 2022.

Gospodinjski odjem

Maloprodajna cena za povprečnega gospodinjskega odjemalca na nacionalnem nivoju je v 3. trimesečju 2022 znašala 205,0 EUR/MWh in je bila za 31 % višja od maloprodajne cene v 2. trimesečju 2022. V obdobju enega leta (3. trimesečje 2022 glede na 3. trimesečje 2021) se je maloprodajna cena za povprečnega gospodinjskega porabnika zvišala za 18 %.

Postavka cena električne energije, kot tržna kategorija v pristojnosti določanja dobaviteljev, je v 3. trimesečju 2022 za povprečnega gospodinjskega odjemalca znašala 96,1 EUR/MWh (brez DDV) in se je v obdobju enega leta povišala za 44 %. Zaradi visoke rasti cen električne energije je Vlada RS za obdobje od 1. septembra 2022 do 31. avgusta 2023 z Uredbo o določitvi cen električne energije omejila najvišjo dovoljeno ceno postavke električne energije za gospodinjske odjemalce, male poslovne odjemalce ter za porabo v skupnih prostorih večstanovanjskih stavb in skupnih prostorih v mešanih večstanovanjsko-poslovnih stavbah.

Omrežnina za uporabo elektroenergetskega sistema, ki je regulativno določena za celotno področje države, je znašala 58,5 EUR/MWh (brez DDV) in se je v opazovanem obdobju enega leta zvišala za 12 %. Zaračunane dajatve za namene energetike (prispevek za podpore proizvodnji električne energije iz OVE in SPTE, prispevek za energetsko učinkovitost, prispevek za delovanje operaterja trga z električno energijo) so za povprečnega gospodinjskega odjemalca v 3. trimesečju 2022 znašale 17,6 EUR/MWh (brez DDV) in so se v obdobju enega leta zaradi ukrepa oprostitve plačevanja prispevka za podpore proizvodnji električne energije iz OVE in SPTE, ki velja sočasno z regualcijo cen elektrike, znižale za 13 %. Trošarina je v 3. trimesečju 2022 znašala 1,53 EUR/MWh (brez DDV) in se je v obdobju enega leta na podlagi vladnega ukrepa znižanja trošarine, ki velja od februarja 2022, znižala za polovico.

Kot komplementarni ukrep sprejeti regulaciji cen električne energije se na podlagi Zakona o nujnem ukrepu na področju davka na dodano vrednost za omilitev dviga cen energentov vsem odjemalcem električne energije od 1. septembra 2022 dalje obračuna nižja davčna stopnja DDV v višini 9,5 %.

V 3. trimesečju 2022 je za povprečnega gospodinjskega odjemalca delež postavke energija v strukturi maloprodajne cene znašal 46,9 %, delež omrežnine 28,5 %, delež dajatev v energetiki 8,6 %, delež trošarine 0,7 % in davek na dodano vrednost 15,3 % končne maloprodajne cene.

Podrobnejši podatki strukture maloprodajne cene električne energije za gospodinjske odjemalce na četrtletnem nivoju so dostopni v statistični časovni vrsti:


Negospodinjski odjem

Maloprodajna cena za povprečnega negospodinjskega odjemalca na nacionalnem nivoju je 3. trimesečju 2022 znašala 240,3 EUR/MWh in je bila za 21 % višja od maloprodajne cene v 2. trimesečju 2022. V obdobju enega leta se maloprodajna cena za povprečnega negospodinjskega porabnika povišala za 106 %.

Cena električne energije, ki se prosto oblikuje na trgu, je v 3. trimesečju 2022 za povprečnega negospodinjskega odjemalca znašala 170,3 EUR/MWh (brez DDV) in se je v obdobju enega leta povišala za faktor 2,7. Regulirana omrežnina za uporabo elektroenergetskega sistema, ki je znašala 21,3 EUR/MWh (brez DDV), se je v opazovanem obdobju enega leta zvišala za 12 %. Dajatve za namene energetike so za povprečnega negospodinjskega odjemalca v 3. trimesečju 2022 znašale 10,9 EUR/MWh (brez DDV) in so se v obdobju enega leta v povprečju zvišale za 1 %. Povprečnemu negospodinjskemu odjemalcu je bila v 3. trimesečju 2022 zaračunana trošarina v višini 1,2 EUR/MWh (brez DDV), kar je 56 % manj kot leto pred tem, kar je posledica ukrepa znižanih trošarin na električno energijo.

V 3. trimesečju 2022 je delež postavke za dobavo energije znašal 83,6 %, delež omrežnine 10,4 %, delež dajatev v energetiki 5,4 %, delež trošarine pa 0,6 % cene brez vključenega DDV.

Podrobnejši podatki strukture maloprodajne cene električne energije za negospodinjske odjemalce na četrtletnem nivoju so dostopni v statistični časovni vrsti:

Vir: MZI

]]>
Statistika
news-4854Fri, 02 Dec 2022 09:44:46 +0100Stališče Slovenije do predloga Uredbe Sveta EU o vzpostavitvi mehanizma za korekcijo trga za zaščito državljanov in gospodarstva pred previsokimi cenami/nc/novica/n/predlog-stalisca-do-predloga-uredbe-sveta-eu-o-vzpostavitvi-mehanizma-za-korekcijo-trga-za-zascito-drzavljanov-in-gospodarstva-pred-previsokimi-cenami/Vlada RS je na 26. redni seji sprejela predlog stališča do Predloga uredbe Sveta EU o vzpostavitvi mehanizma za korekcijo trga za zaščito državljanov in gospodarstva pred previsokimi cenami.Republika Slovenija pozdravlja predstavitev Predloga Uredbe Sveta o vzpostavitvi mehanizma za korekcijo trga za zaščito državljanov in gospodarstva pred visokimi cenami, saj podpira zamejitev cen plina na veleprodajnem trgu, a ima do osnovnega predloga Komisije več zadržkov, za katere si bo prizadevala, da bodo tekom pogajanj v okviru Sveta EU upoštevani.

Republika Slovenija opozarja, da bi moral mehanizem biti dinamičen, skladno s sklepi Evropskega sveta, zamejitev cene navzgor pa veljati na vseh mestih trgovanj in za vse izvedene finančne instrumente za trgovanje s plinom, ne zgolj za tiste z enomesečno dospelostjo na blago. V nasprotnem primeru se težave le prestavijo iz enega mesta trgovanja ali izvedenega finančnega instrumenta na ostale. Prav tako je treba v ta mehanizem ustrezno vezati tudi neposredne bilateralne pogodbe (t. i. OTC).

Republika Slovenija tudi meni, da bi moral popravni mehanizem začeti veljati ob uveljavitvi uredbe, in ne šele ob nastopu predlaganih pogojev, vsekakor pa je treba te pogoje določiti tako, da bodo imeli realen vpliv in bodo preprečili izjemno visoke cene plina, kar po mnenju Slovenije predlagana meja 275 €/MWh nikakor ne doseže.

Vir: MZI

]]>
Politika EU
news-4853Fri, 02 Dec 2022 09:32:40 +0100Projekt "Samooskrba z električno energijo" uvrščen v NRP 2022-2025/nc/novica/n/projekt-samooskrba-z-elektricno-energijo-uvrscen-v-nrp-2022-2025/Vlada RS je na 26. redni seji v veljavni Načrt razvojnih programov 2022-2025 uvrstila novi projekt "Samooskrba z električno energijo prvi poziv". Namen dodeljevanja nepovratnih finančnih spodbud je spodbujanje gradnje naprav za samooskrbo z električno energijo in s tem povečanje deleža obnovljivih virov energije v končni rabi električne energije.V Odloku o Programu porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe za leti 2022 in 2023 je načrtovan ukrep Nepovratne finančne spodbude/pomoči za naprave za samooskrbo z električno energijo. V okviru tega ukrepa se bo izvajal tudi projekt "Samooskrba z električno energijo prvi poziv" in sicer v skladu z javnim pozivom Eko sklada 93SUB-SO21. Nepovratne finančne spodbude bodo namenjene novim naložbam nakupa in vgradnje naprav za individualno in skupnostno samooskrbo gospodinjskih odjemalcev ali malih poslovnih odjemalcev z električno energijo, ki električno energijo proizvajajo z izrabo sončne energije.

Cilj projekta je povečanje rabe obnovljivih virov energije in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Zmanjšanje potrebne energije za delovanje stavbe, ki bo samooskrbovana s proizvedeno električno energijo dolgoročno zagotavlja nizke stroške obratovanja, manjše okoljske obremenitve ter manjše izpuste toplogrednih plinov. Zaradi celovitega pristopa k načrtovanju, optimizacije ukrepov učinkovite rabe energije ter manjših stroškov obratovanja in vzdrževanja, imajo daljši življenjski cikel in nizek ogljični odtis.

Višina nepovratnih sredstev je do 25 milijonov EUR, in sicer za leto 2022 do 1 milijon EUR, za leto 2023 pa do 24 milijonov EUR. Predvideno trajanje financiranja je do konca leta 2023 oziroma do porabe sredstev.

Vir: MOP

]]>
Splošno
news-4856Fri, 02 Dec 2022 09:29:00 +0100Dopolnitev Uredbe o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov/nc/novica/n/dopolnitev-uredbe-o-oblikovanju-cen-dolocenih-naftnih-derivatov/Vlada RS je na 27. redni seji sprejela spremembo in dopolnitev Uredbe o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov, s katero se bo odslej pri izračunu najvišjih dovoljenih maloprodajnih cen upošteval tudi dodatek za biokomponento pri standardnih gorivih NMB-95 in dizel. Ostalih sprememb pri določanju cen goriva uredba ne določa. Uredba je objavljena v Uradnem listu RS, št. 151/2022.Cena neosvinčenega 95-oktanskega bencina in dizelskega goriva se izračunava na podlagi metodologije, ki temelji na gibanju cen naftnih derivatov na svetovnem trgu (Vir: PLATT'S European Marketscan) in gibanju tečaja USD/evro tako dobljeni modelski ceni mineralnega naftnega derivata se nato doda še dodatek za bio-komponento v evrih/liter, ki se izračuna posebej za mineralne bencine in posebej za mineralni dizel. Modelske cene se izračunavajo na podlagi 14-dnevnih povprečij cen mineralnih naftnih derivatov in 14-dnevnega povprečja cen biogoriv.

Prvi izračun povprečne 14-dnevne prodajne cene po novi uredbi bo narejen za obračunsko obdobje od 21. novembra 2022 do 2. decembra 2022.

Marže ostajajo nespremenjene, in sicer znaša najvišja dovoljena višina marže za dizel 0,0983 evra/liter, za bencin NMB-95 znaša 0,0994 evra/liter in za ekstra lahko kurilno olje (KOEL) znaša 0,08 evra/liter. Uredba, kot do sedaj, ne velja za naftne derivate, ki se prodajajo na bencinskih servisih na servisnih prometnih površinah avtocest in hitrih cest.

Na osnovi določil uredbe bodo nove maloprodajne cene reguliranih naftnih derivatov za naslednje 14-dnevno obdobje veljale od 6. do 19. decembra 2022.

Povezava na sprejeto uredbo

Vir: MGRT

]]>
Cene naftnih derivatov
news-4851Wed, 30 Nov 2022 08:34:53 +0100Izdana Uredba o določitvi mehanizma oblikovanja cene električne energije za velike poslovne odjemalce/nc/novica/n/izdana-uredba-o-dolocitvi-mehanizma-oblikovanja-cene-elektricne-energije-za-velike-poslovne-odjemalce/Vlada RS je na včerajšnji 46. dopisni seji sprejela uredbo, ki določa mehanizem oblikovanja najvišje dovoljene drobnoprodajne cene električne energije za poslovne odjemalce. Uredba se uporablja za pogodbe o dobavi električne energije poslovnim odjemalcem v letu 2023, sklenjene v obdobju od vključno dne uveljavitve te uredbe do vključno 31. decembra 2022. Uredba je objavljena v Uradnem listu RS, št. 147/2022.Zaradi visoke cene električne energije na borzah je vlada skladno z Zakonom o kontroli cen sprejela ustrezne ukrepe za obvladovanje cen produktov na trgu. Trenutno so cene električne energije na borzah že od oktobra 2021 v primerjavi z dolgoletnim povprečjem izjemno visoke. Zaradi motenj pri oskrbi z zemeljskim plinom lahko pričakujemo tudi nadaljnjo rast cen zemeljskega plina. Vlada je ocenila, da takšne motnje na trgu pri gibanju cen ne moremo uvrstiti med redna sezonska nihanja, kot jih opredeljuje Zakon o kontroli cen.

Vlada je v preteklih mesecih že sprejela ustrezne ukrepe za obvladovanje cen energentov za gospodinjstva, male poslovne odjemalce in nekatere zaščitene odjemalce, prav tako pa je zagotovila možnost državnih pomoči za večje gospodarske subjekte.

Vlada z dotično uredbo blaži tudi cene električne energije za velike poslovne odjemalce, kamor spadajo tisti gospodarski subjekti, ki ne izpolnjujejo pogojev za upravičenost do najvišje dovoljene drobnoprodajne cene, ki jo določa v preteklih mesecih sprejeta Uredba o določitvi cene električne energije. Vlada je novo uredbo sprejela zaradi vztrajno negotove situacije na trgu in dejstva, da na ravni Evropske unije niso bili sprejeti ukrepi, ki bi zadostno znižali cene. K ukrepu je vlado napeljala tudi situacija, da borze v naši bližini ostajajo nelikvidne, ob tem pa še potreba, da se slovenskemu gospodarstvu takoj zagotovi cene, ki jim bodo omogočale nadaljevanje opravljanja gospodarske dejavnosti.

Uredba za blažitev cen električne energije velikim poslovnim odjemalcem za razliko od omejevanja cene električne energije določa mehanizem oblikovanja drobnoprodajne cene električne energije na način oblikovanja cene in sestavine, ki jih mora dobavitelj električne energije upoštevati pri oblikovanju cene, ter merila, po katerih se morajo oblikovati sestavine cene.

Po uredbi je dobavitelj električne energije dolžan za maksimalno količino odjema električne energije odjemalca odjemalcu ponuditi in skleniti pogodbo o dobavi za produkt fiksne cene za višjo in nižjo dnevno tarifno postavko, pri čemer je način oblikovanja cene za višjo in nižjo dnevno tarifno postavko, njene sestavine ter merila, po katerih se morajo oblikovati te sestavine, odvisen od izračuna posebne formule, ki je v uredbi natančno opredeljena in sestoji iz letne cene terminskega produkta pasovne električne energije na nemški borzi, cene letnega terminskega produkta trapezne električne energije na nemški borzi in navzgor omejen strošek dobavitelja.

Uredba določa mehanizem oblikovanja cene električne energije za potrebe dobave električne energije poslovnim odjemalcem za leto 2023 in to le za pogodbe o dobavi, sklenjene v obdobju od dneva uveljavitve te uredbe do vključno 31. decembra 2022. Konec decembra 2022 se izteče veljavnost večine pogodb o dobavi za odjemalce, ki jih zajema ta uredba. Ker so bile cene doslej zelo visoke, je velik del pogodb za leto 2023 potrebno še skleniti. Zato se uredba začne uporabljati že danes, saj bodo imeli dobavitelji in odjemalci tako en mesec časa za sklepanje pogodb za dobavo v letu 2023.

Dobavitelji, ki ob sprejemu te uredbe dobavljajo električno energijo odjemalcem, za katere se uporablja ta uredba, v času veljavnosti te uredbe ne smejo prenehati z izvajanjem dejavnosti dobave omenjenim kategorijam odjemalcev in morajo tem odjemalcem obvezno izdajati ponudbe, skladne s pogoji, ki jih določa uredba. Ta določba je potrebna, da se dobavitelji obvezi ne bi izognili z neizdajanjem ponudb in z nesklepanjem pogodb o dobavi ali s prenehanjem izvajanja dejavnosti.

Povezava na sprejeto uredbo

Vir: MZI

]]>
Predpisi SLO
news-4850Tue, 29 Nov 2022 10:00:00 +0100V devetih mesecih leta 2022 subvencioniranih 614 GWh elekrične energije iz podporne sheme OVE in SPTE/nc/novica/n/v-devetih-mesecih-leta-2022-subvencioniranih-614-gwh-elekricne-energije-iz-podporne-sheme-ove-in-spte/Subvencionirana proizvodnja električne energije 3757 proizvodnih naprav s skupno nazivno močjo 399 MW je v devetih mesecih 2022 znašala 615,4 GWh, kar je 17 % manj kot v enakem obdobju leta 2022. Izplačano je bilo 77,7 milijonov evrov sredstev za podpore. Največja proizvodnja električne energije po treh četrtinah leta 2022 je bila iz sončnih elektrarn, katerim je bilo namenjenih tudi največ izplačil za podpore.Po podatkih operativnega izvajalca podporne sheme za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov (OVE) in visoko učinkovite soproizvodnje toplote in električne energije (SPTE) - Centra za podpore operateja trga z električno energijo Borzen, d.o.o. je podporna shema na dan 30. 9. 2022 obsegala 3757 enot s skupno nazivno močjo 399 MW. Konec septembra 2022 je bilo število proizvodnih enot v podporni shemi za 54 enot manjše kot konec leta 2022. V prvih devetih mesecih leta 2022 je v podporno shemo vstopilo 16 novih proizvodnih naprav (skupne nazivne moči 2,3 MW), ki so bile izbrane na javnih pozivih Agencije za energijo.

V treh četrinah leta 2022 je bilo za subvencionirano proizvodnjo električne energije v višini 614,4 GWh izplačanih skupaj 77,7 milijonov EUR (brez DDV) podpor preko zagotovljenih odkupnih cen in finančnih pomoči za tekoče poslovanje (obratovalna podpora). V obdobju 1-9-2022 je evidentirana za 17 % manjša skupna proizvodnja električne energije kot v enakem obdobju lani, izplačanih pa je bilo 24 % manj sredstev za podpore. Povprečna višina izplačane podpore je v obdobju januar-september 2022 znašala 126,4 EUR/MWh in je bila za 8 % manjša kot v enakem obdobju leta 2021. Razlog so bistveno nižje višine obratovalnih podpor zaradi visokih referenčnih tržnih cen v letu 2022. Obdobje 1-9-2022 je zaznamovala nadpovprečna temperatura, daljše trajanje sončnega obsevanja ter precej manj padavin v primerjavi z dolgoročnim letnim povprečjem.

Glede na tip proizvodne naprave so v obdobju januar - september 2022 skupna izplačila za podpore (v milijonih EUR brez DDV) in temu pripadajoča proizvodnja električne energije (v GWh) znašali:

  • hidroelektrarne           0,8 mio EUR za proizvodnjo v višini 9,5 GWh,
  • sončne elektrarne    →  46, mio EUR za proizvodnjo v višini 232,5 GWh,
  • bioplinske elektrarne  →  3,8 mio EUR za proizvodnjo v višini 60,6 GWh,
  • elekrarne na biomaso    6,6 mio EUR za proizvodnjo v višini 89,7 GWh,
  • SPTE na fosilna goriva   18,2 mio EUR za proizvodnjo v višini 217,0 GWh,
  • druge naprave                2,3 mio EUR za proizvodnjo v višini 5,0 GWh.

V primerjavi z obdobjem 1-9-2021 je bila v obdobju 1-9-2022 evidentirana enaka raven proizvodnje iz sončnih elektrarn, na drugi strani beležimo velik padec (-88 %) proizvodnje iz hidroelekrarn, za -15 % manjšo  proizvodnjo iz elektrarn na biomaso, za -13 % manjšo proizvodnjo iz SPTE naprav na fosilna goriva in za -9 % manjšo proizvodnjo iz bioplinskih elektrarn. Glede na strukturo proizvodnje po treh četrtinah leta 2022 prevladujejo sončne elektrarne z 38 % deležem, sledijo SPTE naprave na fosilna goriva s 35 %, elektrarne na biomaso s 15 %, bioplinske elektrarne z 10 % in hidroelektrarne z 2 % deležem celotne subvencionirane proizvodnje električne energije v shemi.

V obdobju januar - september 2022 je bilo napram enakemu obdobju leta 2021 zaradi dviga referenčne cene plina in hkratne izvedbe poračunov za CO2 del spremenljivih stroškov za 16 % več izplačanih podpor za SPTE enote na fosilna goriva. Za vse ostale vire je bilo izplačanih manj sredstev za podpore: hidroelektrarne 82 % manj, sončne elektrarne 19 % manj, bioplinske elektrarne in elektrarne na biomaso pa za 57 % manj. Za vetrne elektrarne zaradi negativnih cen za obratovalne podpore ni bilo prejetih faktur za izplačila. Glede na strukturo izplačil so po treh četrtinah leta 2022 prevladovale sončne elektrarne z 59 % deležem, sledijo SPTE naprave na fosilna goriva s 23 %, elektrarne na biomaso z 8 %, bioplinske elektrarne s 5 % in hidroelektrarne z 1 % deležem vseh izplačanih podpor.

Vir: Borzen

]]>
Statistika
news-4849Thu, 24 Nov 2022 15:53:36 +0100Javna obravnava novele Pravilnika o načinu izračuna bruto končne porabe energije iz obnovljivih virov/nc/novica/n/javna-obravnava-novele-pravilnika-o-nacinu-izracuna-bruto-koncne-porabe-energije-iz-obnovljivih-virov/Ministrstvo za infrastrukturo je v javno obravnavo posredovalo predlog Pravnilnika o spremembah Pravnilnika o načinu izračuna bruto končne porabe energije iz obnovljivih virov.Zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (ZSROVE) v peti točki 7. člena določa, da minister predpiše način izračuna bruto končne porabe energije iz obnovljivih virov.

Pravilnik podrobneje ureja način izračuna bruto končne porabe energije iz obnovljivih virov v skladu z Direktivo (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, katere določbe tudi prenaša v nacionalno zakonodajo.

Sprememba pravilnika je potrebna zaradi spremembe direktive, ki je bila sprejemenjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2022/759 z dne 14. decembra 2021 o spremembi Priloge VII k Direktivi (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta glede metodologije za izračun energije iz obnovljivih virov, ki se uporablja za hlajenje in daljinsko hlajenje.

V obstoječem pravilniku se Priloga 2 zamenjuje s Prilogo iz Uredbe EU 2022/759, ki poleg metodologije za izračun energije iz obnovljivih virov iz toplotnih črpalk, ki se uporabljajo za ogrevanje, dodatno ureja še način izračuna energije iz obnovljivih virov iz toplotnih črpalk, ki se uporabljajo za hlajenje.

Zainteresirana javnost lahko morebitne pripombe na predlog pravilnika v času javne obravnave pošlje na predpisanem obrazcu za pripombe na e-naslov: gp.mzi@gov.si najkasneje do 12. 12. 2022. Javnost lahko spremlja postopek sprejemanja predpisov tudi preko enotne vstopne točke za sodelovanje javnosti E-demokracija.

Podrobnosti

Vir: MZI

]]>
Predpisi SLO
news-4848Thu, 24 Nov 2022 15:23:55 +0100Odgovor Slovenije glede notifikacije predpisov za prenos direktiv Evropske unije o energetski učinkovitosti/nc/novica/n/odgovor-slovenije-glede-notifikacije-predpisov-za-prenos-direktiv-evropske-unije-o-energetski-ucinkovitosti/Vlada RS je na današnji 25. redni seji sprejela odgovor Republike Slovenije v predsodnem postopku na obrazloženo mnenje Evropske komisije zaradi nenotifikacije predpisov za prenos direktiv Evropske unije o energetski učinkovitosti.Vlada Republike Slovenije v zvezi z obrazloženim mnenjem pojasnjuje, da je bil v okviru prenove zakonodaje s področja energetike sprejet tudi Zakon o učinkoviti rabi energije (ZURE). Hkrati Republika Slovenija vsako leto Evropski komisiji poroča o doseganju deleža prihranka energije skladno z zahtevo direktive.

Glede ustreznega prenosa direktive in izvajanja zakonodaje Republika Slovenija dodatno pojasnjuje, da Agencija za energijo letno poroča glede izvajanja 7. člena zadevne direktive. Republika Slovenija meni, da so z zgoraj navedenimi ukrepi določbe Direktiv ustrezno in v celoti prenesene v nacionalni pravni red.

V zvezi z določili Direktive 2012/27/EU, v skladu s katerimi države članice pri oblikovanju ukrepov politike za izpolnitev svojih obveznosti glede prihranka energije upoštevajo potrebo po ublažitvi energetske revščine in informacije o izidu ukrepov za ublažitev energetske revščine vključijo v celovita nacionalna energetska in podnebna poročila, Republika Slovenija pojasnjuje, da je bila v mesecu oktobru letos na podlagi Zakona o oskrbi z električno energijo sprejeta Uredba o merilih za opredelitev in ocenjevanje števila energetsko revnih gospodinjstev, s katero je določena definicija energetske revščine. V Republiki Sloveniji se izvaja več ukrepov, s katerimi se daje prednost ranljivim gospodinjstvom, vključno z energetsko revnimi in s tistimi v socialnih stanovanjih, pri izvajanju dela ukrepov za energetsko učinkovitost v okviru nacionalnih sistemov obveznosti energetske učinkovitosti, alternativnih ukrepov politike ali programov ali ukrepov, ki se financirajo iz nacionalnega sklada za energetsko učinkovitost.

Vlada Republike Slovenije ocenjuje, da je z navedenimi ukrepi zadovoljivo odgovorila na obrazloženo mnenje Evropske komisije.

Vir: MZI

]]>
Politika EU
news-4847Fri, 18 Nov 2022 16:36:00 +0100Priprava ukrepov za nadomestilo dobaviteljem električne energije in zemeljskega plina za leto 2023/nc/novica/n/zacetek-priprave-ukrepov-za-nadomestilo-dobaviteljem-elektricne-energije-in-zemeljskega-plina/Vlada RS je na včerajšnji 24. redni seji zaradi visokih cen in nestanovitnosti energetskih trgov sprejela usmeritve za načrtovanje novih ukrepov za blažitev energetske draginje za leto 2023. Vlada je Ministrstvu za infrastrukturo naložila, da v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo najkasneje do 30. novembra 2022 pripravi ukrep za primerno nadomestilo dobaviteljem, ki dobavljajo električno energijo in zemeljski plin končnim odjemalcem, zaradi morebitne škode, nastale iz naslova regulacije maloprodajnih cen električne energije in zemeljskega plina, za leto 2023.

Vlada je Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo prav tako naložila, da najkasneje do 30. novembra  2022 pripravi ukrep za sofinanciranje stroškov električne energije, zemeljskega plina in ogrevanje neposredno z zemeljskega plina, za mala, srednje velika in velika podjetja v skladu z začasnim okvirom za krizne ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu po agresiji Rusije proti Ukrajini, za leto 2023.

Vlada je Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti naložila, da najkasneje do 30. novembra 2022 pripravi ukrepe za skrajšani delovni čas in čakanje na domu za leto 2023.

Predlagani sklepi so potrebni, da bodo dobavitelji električne energije in zemeljskega plina ter mala, srednje velika in velika podjetja lažje planirala svoje poslovanje v letu 2023. Pripraviti je potrebno ukrepe za primerno nadomestilo dobaviteljem električne energije in zemeljskega plina zaradi morebitne škode, nastale iz naslova regulacije maloprodajnih cen električne energije in zemeljskega plina, ukrep za sofinanciranje stroškov električne energije in zemeljskega plina za mala, srednje velika in velika podjetja v skladu s Sporočilom Komisije Začasni okvir za krizne ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu po agresiji Rusije proti Ukrajini, ukrepe za skrajšani delovni čas in čakanje na domu za blaženje nestanovitnosti, povezane z energetsko draginjo v gospodarstvu.

Vir: MZI

]]>
Predpisi SLO
news-4846Fri, 18 Nov 2022 16:35:00 +0100Imenovani člani nadzornega sveta Javnega sklada Republike Slovenije za financiranje razgradnje NEK/nc/novica/n/imenovani-clani-nadzornega-sveta-javnega-sklada-republike-slovenije-za-financiranje-razgradnje-nek/Vlada RS je na včerajšnji 24. redni seji za mandatno dobo štirih let imenovala nove člane nadzornega sveta Javnega sklada Republike Slovenije za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško.Zakon o Javnem skladu Republike Slovenije za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in odlaganja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva iz Nuklearne elektrarne Krško določa, da sta organa sklada sta nadzorni svet in direktorica ali direktor.

Nadzorni svet ima pet članov, in sicer predsednika, namestnika predsednika in tri člane. Štiri člane nadzornega sveta imenuje in razrešuje ustanovitelj. Vsaj en član nadzornega sveta mora biti javni uslužbenec oziroma javna uslužbenka ministrstva, pristojnega za finance, vsaj en član nadzornega sveta mora biti javni uslužbenec oziroma javna uslužbenka ministrstva, pristojnega za energijo in vsaj en član nadzornega sveta mora biti predstavnik lokalne skupnosti, na območju katere stoji NEK, imenovan po postopkih, kot jih določajo splošni akti občine.

Za člana nadzornega sveta je lahko imenovana oseba, ki je strokovnjak za ekonomska, finančna ali pravna vprašanja in ima vsaj osem let delovnih izkušenj. Oseba, ki je imenovana za člana nadzornega sveta, ne sme biti pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti in ne sme biti obsojena na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot 6 mesecev, prav tako pa zoper osebo ne sme biti vložena pravnomočna obtožnica zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti.

Vlada je v nadzorni svet Javnega sklada Republike Slovenije za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in odlaganja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva iz Nuklearne elektrarne Krško za mandatno dobo štirih let z 17. 11. 2022 imenovala naslednje člane:

  • mag. Miranda Groff Ferjančič,
  • Bronislava Zlatković,
  • dr. Primož Gabrič,
  • Luka Repanšek.

Vir: MZI

]]>
Splošno
news-4845Thu, 17 Nov 2022 15:42:06 +0100Izsledki Raziskave energetske učinkovitosti REUS 2022 v gospodinjstvih /nc/novica/n/izsledki-raziskave-energetske-ucinkovitosti-reus-2022-v-gospodinjstvih/V Ljubljani je bilo predstavljenih nekaj ključnih izsledkov Raziskave energetske učinkovitosti Slovenije za sektor gospodinjstev (REUS GOS 2022). Dogodek je v živo in preko spleta spremljalo 65 udeležencev.Neodvisno raziskavo REUS od leta 2009 izvaja in razvija agencija Informa Echo v sodelovanju s partnerji CEU IJS, GI ZRMK, SURS in raziskovalna agencija IPSOS.

Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije – REUS 2022 za gospodinjstva kaže, v kolikšni meri so slovenska gospodinjstva energetsko učinkovita, kako ravnajo z energijo in kje imajo potenciale za zmanjšanje porabe energije. V Raziskavi REUS GOS 2022 je letos sodelovalo 1.013 gospodinjstev. Raziskava se je osredotočala predvsem na dejavnike, ki vplivajo na porabo energije v slovenskih gospodinjstvih. Raziskava je obsegala 243 vprašanj, razdeljenih na štiri področja: Ravnanje z energijo; Stanje stavb, gretje in hlajenje; Električne naprave in Mobilnost.

Na podlagi ključnih izsledkov raziskave izpostavljamo naslednje ugotovitve:

  • o učinkoviti rabi energije razmišlja štiri petine anketiranih gospodinjstev (81 %). Podatke o učinkoviti rabi energije še vedno najpogosteje iščejo na spletu (78 %), drugi najpogostejši vir so dobavitelji energije (50 %), tretji pa svetovalne pisarne ENSVET Eko sklada (38 %);
  • glavni vir energije za ogrevanje ostajajo drva, ki jih uporablja ena četrtina (25 %) v raziskavi sodelujočih gospodinjstev. Sledijo električna energija (16 %), daljinska toplota (13 %), zemeljski plin (11 %), kurilno olje (11 %) in energija okolja (9 %);
  • glavni način ogrevanja v Sloveniji ostaja centralno ogrevanje, ki ga uporablja skoraj polovica anketiranih gospodinjstev (45 %). Sledijo etažno centralno ogrevanje (22 %), lokalno ogrevanje (16 %) in centralno daljinsko ogrevanje (13 %);
  • tri petine anketiranih gospodinjstev (59 %) delijo stroške ogrevanja v večstanovanjskih stavbah, ena četrtina (24%) po uporabni površini. Slaba desetina (7 %) pa ne delijo stroške;
  • točno polovica (50 %) anketiranih gospodinjstev vzdržuje dnevno notranjo temperaturo v sezoni ogrevanja pri 21 do 22 stopinjah Celzija. Četrtina (26 %) vzdržuje temperaturo pri več kot 22 stopinjah Celzija in druga četrtina (23 %) pri temperaturi manj kot 21 stopinjah Celzija;
  • delež anketiranih gospodinjstev s klimatsko napravo se je v treh letih povečal za deset odstotnih točk na 44 %;
  • slaba desetina (8 %) anketiranih gospodinjstev nima avtomobila, polovica (49 %) ima eden, ena tretjina (32 %) ima dva in desetina (10 %) pa tri ali več avtomobilov;
  • o nakupu električnega avtomobila razmišlja slaba desetina (7%) vprašanih.

V uvodnih nagovorih so predstavniki državne uprave predstavili usmeritve in aktivnosti, ki v času energetske krize lahko zagotovijo spremembo vedenja in ravnanja v smeri preudarne in varčne rabe energije. S strani Ministrstva za infrastrukturo je sodelovala državna sekretarka mag. Tina Seršen. V uvodu je predstavila nekaj ukrepov učinkovite rabe energije, ki jih je ministrstvo že sprejelo. V septembru je bil sprejet interventni zakon za obvladovanje kriznih razmer v energetiki, ki izpostavlja pomembna ukrepa na področju učinkovite rabe energije. In sicer možnost sprejetja predpisa, ki omeji temperaturo v stavbah, ki so v lasti ali uporabi javnega sektorja. Drugi ukrep je odločitev o zmanjšanju odjema zemeljskega plina, ki sledi priporočilu Evropske komisije. Pri tem je izbran mehanizem nagrajevanja za tiste, ki bodo to naredili trajno. Ministrstvo vodi vrsto kampanj, ki so namenjena ozaveščanju in informiranju splošne javnosti in gospodarstva. Med novostmi je ukrep spopadanja z energetsko revščino, sprejeta je bila uredba za opredelitev in ocenjevanje števila energetsko revnih gospodinjstev, v teku pa je priprava prilagoditve akcijskega načrta. Na osnovi evropskih paketov Pripravljeni na 55 in RePowerEU, ki naslavljata tudi učinkovito rabo energije, se pripravlja prenova zakona o energetski učinkovitosti stavb. Ministrstvo je pripravljeno na črpanje evropskih sredstev iz nove finančne kohezije in iz načrta RePowerEU, kar bo omogočilo prestrukturiranje energetike nasploh. V začetni fazi je prenova NEPN, ki bo v javni obravnavi v začetku prihodnjega leta.

Na zakjučni okrogli mizi, kako kljub nižjim zamejenim cenam energije zagotoviti izvajanje ukrepov doma, v službi, v javnih ustanovah in ravnati z energijo varčno, so sodelovali Erik Potočar (MZI), Borut Rajer (Borzen), Matjaž Česen (CEU IJS), Mojca Vendramin (Eko sklad), Rajko Dolinšek (Informa Echo) in Marko Maver (MOP). Sogovorniki so ugotavljali, da je spremembe v ravnanju in vedenju, ki prinašajo učinke, mogoče doseči zgolj z ustrezno naslovljenim in dolgoročnim procesom ozaveščanja. Pri tem gre za večplasten in konstanten proces, ki vključuje poznavanja tematike, procesov, vzrokov in posledic.

Podrobnješe informacije

Vir: Informa Echo

]]>
Splošno
news-4843Wed, 16 Nov 2022 10:43:25 +0100Sistemsko pojasnilo glede izpolnjevanja pogoja »v pisni obliki in overjene dane pravice izvajati rudarska dela na zemljišču« v upravnih postopkih/nc/novica/n/sistemsko-pojasnilo-glede-izpolnjevanja-pogoja-v-pisni-obliki-in-overjene-dane-pravice-izvajati-rudarska-dela-na-zemljiscu-v-upravnih-postopkih/Z namenom poenotenja prakse in pospešitve postopkov je minister za infrastrukturo izdal sistemsko pojasnilo glede izpolnjevanja pogoja »v pisni obliki in overjene dane pravice izvajati rudarska dela na zemljišču« v upravnih postopkih po 34., 46., 50., 51. in 60. členu Zakona o rudarstvu (ZRud-1).V zadnjem času stranke k vlogam za pridobitev, podaljšanje časa veljavnosti in prenos rudarskih pravic za izkoriščanje mineralnih surovin, v smislu dokazovanja izpolnjevanja pogoja »od lastnika zemljišča v pisni obliki in overjene dane pravice izvajati rudarska dela na zemljišču«, prilagajo zelo različne pogodbe z lastniki zemljišč.

Za zemljišča, ki so v zasebni lasti, prilagajo pogodbe o služnosti, zakupne (najemne) pogodbe in enostranske izjave volje, ki so ali niso v obliki notarskega zapisa, ki imajo ali nimajo overjenih podpisov, itd.

Za zemljišča, ki so v lasti Republike Slovenije in v upravljanju Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: SKZG) ali družbe Slovenski državni gozdovi d.o.o. (v nadaljnjem besedilu: SiDG), pa stranke v nekaterih primerih prilagajo pogodbe o služnosti pod odložnim pogojem, t.p. da se služnostna pravica ustanovi in začne veljati šele, ko bo služnostni upravičenec predložil SKZG oziroma SiDG veljavno sklenjeno koncesijsko pogodbo. Šele po izpolnitvi tega (odložnega) pogoja se pogodbene stranke zavezujejo (v roku 30 dni) pristopiti k sklenitvi aneksa k tej pogodbi o služnosti, s katerim bo služnostnemu upravičencu dano zemljiško knjižno dovolilo za vpis v zemljiško knjigo.

Z namenom poenotenja prakse in pospešitve postopkov Ministrstvo za infrastrukturo podaja pojasnila glede izpolnjevanja pogoja »dane pravice izvajati rudarska dela na zemljišču« v različnih postopkih po Zakonu o rudarstvu (ZRud-1).

Podrobnejše informacije

Vir: MZI

]]>
Splošno
news-4844Wed, 16 Nov 2022 09:16:00 +0100Poročilo o delovanju NEK za oktober 2022/nc/novica/n/porocilo-o-delovanju-nek-za-oktober-2022/Po zaključenem 32. gorivnem ciklusu, se je v NEK 1. oktobra 2022 začel redni remont, ki se je zaključil 7. novembra 2022. Elektrarna v tem času ni obratovala.Med rednim remontom je bila izvedena menjava jedrskega goriva, vsa načrtovana dela preventivnega vzdrževanja in zaključene načrtovane tehnološke posodobitve za povečanje zmogljivosti in razpoložljivosti elektrarne. Izvedenih je bilo preko 40.000 remontnih aktivnosti. Podrobneje v novici

Največja skupna dopustna letna radioaktivnost tritija v tekočinskih izpustih je 45 TBq. Od tega je delež tritija oktobra 2022 znašal 3,86 % letne omejitve, njegov skupni delež do konca oktobra 2022 pa 52,9 % letne omejitve. Za ostale radionuklide, katerih dopustna letna radioaktivnost je 100 GBq, je njihov delež v oktobru 2022 znašal 0,0086 % letne omejitve, v desetih mesecih leta 2022 pa 0,0147 % letne omejitve.

Celoten vpliv na prebivalstvo zaradi izpustov radioaktivnih snovi je omejen z dozo 50 μSv na razdalji 500 metrov od reaktorja. Ocenjen vpliv je v oktobru 2022 znašal 0,15 % letne omejitve, do konca oktobra 2022 pa 0,88 % letne omejitve.

V oktobru 2022 je bilo uskladiščenih 15,81 m3 nizko in srednje radioaktivnih odpadkov.

Vir: NEK

]]>
Energetska infrastruktura
news-4842Tue, 15 Nov 2022 12:58:25 +0100Podpisana pogodba za dobavo zemeljskega plina z Alžirijo/nc/novica/n/podpisana-pogodba-za-dobavo-zemeljskega-plina-z-alzirijo/Slovenska delegacija na čelu z ministrom za infrastrukturo mag. Bojanom Kumrom in zunanjo ministrico mag. Tanjo Fajon je v Ljudski demokratični republiki Alžiriji sklenila sporazum o dobavi zemeljskega plina v Slovenijo. Predstavnika slovenske družbe Geoplin in alžirske družbe Sonatrach sta danes v Alžiriji podpisala triletno pogodbo o dobavi zemeljskega plina. Pogodba, ki bo začela veljati 1. januarja 2023, predvideva dobavo 300 milijonov kubičnih metrov plina iz Alžirije, kar zadostuje za pokrivanje približno ene tretjine letnih slovenskih potreb.

Sporazum predstavlja pomemben dokument, s katerim si je Slovenija v negotovih časih zagotovila dodatno zanesljivost oskrbe z zemeljskim plinom. Dobave iz Alžirije naj bi ob odmiku EU od Rusije zaradi njenega napada na Ukrajino pomembno prispevale k nadaljnji diverzifikaciji nabavnih poti zemeljskega plina.

»S podpisom si bomo v manj gotovih časih zagotovili dodatno zanesljivost pri oskrbi s plinom, zato sem vesel in ponosen, da nam je uspelo,« je ob podpisu dejal minister za infrastrukturo Bojan Kumer. »Naš cilj je, da danes podpisano zelo pomembno strateško dolgoročno pogodbo za dobavo zemeljskega plina iz Alžirije še nadgradimo in povečamo oskrbo Slovenije s plinom iz Alžirije. Prav tako vidimo veliko možnosti za razvoj sodelovanja na področju obnovljivih virov energije s poudarkom na sončni energiji in seveda izmenjavo dobrih praks na teh področjih,« je še poudaril minister Kumer.

Ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon se je v okviru obiska srečala z ministrom za zunanje zadeve in narodne skupnosti v tujini Ljudske demokratične republike Alžirije Ramtanom Lamamro. Dogovorila sta se za podpis Memoranduma o sodelovanju med ministrstvoma za zunanje zadeve, v katerem so predvideni konkretni predlogi za okrepitev sodelovanja med državama, med drugim na področju obnovljivih virov energije. »Ministrstvo za zunanje zadeve bo tudi v prihodnje odpiralo vrata gospodarskemu sodelovanju med državama,« je poudarila ministrica Fajon. Ministra sta govorila tudi o odprtju veleposlaništev v obeh državah in aktualnem dogajanju v Evropi in na severu Afrike. Ministrica Fajon se je vljudnostno srečala tudi s predsednikom republike Abdelmadžidom Tebunejem.

Odnosi med Slovenijo in Alžirijo so se v zadnjem letu okrepili na političnem in gospodarskem področju, in sicer z rednimi političnimi srečanji na najvišji ravni, podpisom sporazuma o gospodarskem sodelovanju in dogovorom o dobavi plina Sloveniji. Državi sodelujeta tudi v okviru neformalne skupine južnih in mediteranskih evropskih držav EUMED, ki jih povezujejo sredozemske in aktualne teme EU.

Vir: MZI, STA

]]>
Splošno