Energetika Portalhttps://www.energetika-portal.siNoviceen.UTF-8TYPO3 NewsThu, 26 May 2022 07:01:19 +0200Thu, 26 May 2022 07:01:19 +0200TYPO3 EXT:newsnews-4734Wed, 25 May 2022 12:48:00 +0200Maloprodajne cene električne energije v 1. trimesečju 2022/nc/novica/n/maloprodajne-cene-elektricne-energije-v-1-trimesecju-2022/Ministrstvo za infrastrukturo je objavilo statistiko strukture reprezentativnih cen električne energije za gospodinjske in negospodinjske odjemalce na maloprodajnem trgu Slovenije za 1. trimesečje (januar - marec) leta 2022. Maloprodajna cena za povprečnega gospodinjskega odjemalca je znašala 116 EUR/MWh in se je v obdobju treh mesecev znižala za 27 %, za povprečnega negospodinjskega odjemalca pa je znašala 189 EUR/MWh, kar je 45 % več kot v prejšnjem trimesečju.Na nacionalnem nivoju so objavljeni uradni podatki strukture reprezentativnih cen električne energije za statistične skupine gospodinjskih in negospodinjskih odjemalcev na maloprodajnem trgu v Sloveniji za prvo trimesečje (junuar - marec) leta 2022.

Gospodinjski odjem
Maloprodajna cena za povprečnega gospodinjskega odjemalca na nacionalnem nivoju je v 1. trimesečju 2022 znašala 116,1 EUR/MWh in je bila za 27 % nižja od maloprodajne cene v 4. trimesečju 2021. V obdobju enega leta (1. trimesečje 2022 glede na 1. trimesečje 2021) se je maloprodajna cena za povprečnega gospodinjskega porabnika znižala za 24 %. Znižanje je posledica interventnih ukrepov Vlade RS za blažitev posledic visokih cen energentov, ki so veljali od 1. februarja do 30. aprila 2022.

Postavka cena električne energije, kot tržna kategorija v pristojnosti določanja dobaviteljev, je v 1. trimesečju 2022 za povprečnega gospodinjskega odjemalca znašala 69,0 EUR/MWh (brez DDV) in se je v obdobju enega leta povišala za 11 %. Omrežnina za uporabo elektroenergetskega sistema, ki je regulativno določena za celotno področje države, je znašala 18,7 EUR/MWh (brez DDV) in se je v opazovanem obdobju enega leta znižala za 60 %. Omrežnina je bila v tem četrtletju toliko nižja na podlagi sprejetega interventnega Zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov (ZUOPVCE), ki je za vse odjemne skupine od februarja do aprila 2022 znižal tarifne postavke omrežnine na nič. Zaračunane dajatve za namene energetike (prispevek za podpore proizvodnji električne energije iz OVE in SPTE, prispevek za energetsko učinkovitost, prispevek za delovanje operaterja trga z električno energijo) so za povprečnega gospodinjskega odjemalca v 1. trimesečju 2022 znašale 5,4 EUR/MWh (brez DDV) in so se v obdobju enega leta zaradi ukrepa oprostitve plačevanja prispevka za podpore proizvodnji električne energije iz OVE in SPTE na podlagi ZUOPVCE znižale za 62 %. Trošarina je v 1. trimesečju 2022 znašala 2,09 EUR/MWh (brez DDV) in se je v obdobju enega leta na podlagi interventnega ukrepa znižanja trošarine, ki velja od februarja 2022, znižala za 31 %.

V 1. trimesečju 2022 je za povprečnega gospodinjskega odjemalca delež postavke energija v strukturi maloprodajne cene znašal 59,4 %, delež omrežnine 16,1 %, delež dajatev v energetiki 4,7 %, delež trošarine 1,8 % in davek na dodano vrednost 18,0 % končne maloprodajne cene.

Podrobnejši podatki strukture maloprodajne cene električne energije za gospodinjske odjemalce na četrtletnem nivoju so dostopne v statistični časovni vrsti:

 
Negospodinjski odjem
Maloprodajna cena za povprečnega negospodinjskega odjemalca na nacionalnem nivoju je 1. trimesečju 2022 znašala 188,5 EUR/MWh in je bila za 45 % višja od maloprodajne cene v 4. trimesečju 2021. V obdobju enega leta se maloprodajna cena za povprečnega negospodinjskega porabnika povišala za 76 %.

Cena električne energije, ki se prosto oblikuje na trgu, je v 1. trimesečju 2022 za povprečnega negospodinjskega odjemalca znašala 135,8 EUR/MWh (brez DDV) in se je v obdobju enega leta povišala za faktor 2,5. Regulirana omrežnina za uporabo elektroenergetskega sistema, ki je znašala 7,6 EUR/MWh (brez DDV), se je v opazovanem obdobju enega leta zaradi ukrepa začasne oprostitve plačevanja omrežnine na podlagi ZUOPVCE znižala za 60 %. Dajatve za namene energetike so za povprečnega negospodinjskega odjemalca v 1. trimesečju 2022 znašale 9,4 EUR/MWh (brez DDV) in so se v obdobju enega leta v povprečju znižale za 11 %. Z ukrepom iz ZUOPVCE je bila odjemalcem na nizki napetosti brez merjenja moči (statistični skupini IA in IB) omogočena oprostitev plačevanja prispevka za podpore proizvodnji električne energije iz OVE in SPTE od februarja do aprila 2022. Povprečnemu negospodinjskemu odjemalcu je bila v 1. trimesečju 2022 zaračunana trošarina v višini 1,7 EUR/MWh (brez DDV), kar je 37 % manj kot leto pred tem, kar je posledica znižanih trošarin na električno energijo od februrja 2022.

V 1. trimesečju 2022 je delež postavke za dobavo energije znašal 87,9 %, delež omrežnine 4,9 %, delež dajatev v energetiki 6,2 %, delež trošarine pa 1,1 % cene brez vključenega DDV.

Podrobnejši podatki strukture maloprodajne cene električne energije za negospodinjske odjemalce na četrtletnem nivoju so dostopne v statistični časovni vrsti:

Vir: MZI

]]>
Statistika
news-4733Mon, 23 May 2022 11:39:29 +0200Nepovratne finančne spodbude občanom za energetsko obnovo stavb/nc/novica/n/nepovratne-financne-spodbude-obcanom-za-energetsko-obnovo-stavb/Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad je objavil nov javni poziv za nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb in stanovanjskih delov stavb v večnamenskih stavabh. Na voljo je 26 milijonov EUR nepovratnih sredstav za devet različnih ukrepov.Namen javnega poziva 99SUB-OB22 je povečanje rabe obnovljivih virov energije in večja energijska učinkovitost v stavbah ter zmanjšanje prekomerne onesnaženosti zraka z delci PM10 in s tem izboljšanje kakovosti zunanjega zraka.

Ukrepi, za katere se prizna spodbuda po javnem pozivu, so:

  • A – vgradnja solarnega ogrevalnega sistema v stavbi,
  • B – vgradnja kurilne naprave na lesno biomaso za centralno ogrevanje stavbe,
  • C – vgradnja toplotne črpalke za centralno ogrevanje stavbe,
  • D – zamenjava toplotne postaje ali vgradnja toplotne postaje za priklop na sistem daljinskega ogrevanja eno ali dvostanovanjske stavbe,
  • E – vgradnja energijsko učinkovitih lesenih oken v starejši stavbi,
  • F – toplotna izolacija fasade starejše eno ali dvostanovanjske stavbe,
  • G – toplotna izolacija ravne strehe, poševne strehe ali stropa proti neogrevanemu prostoru/podstrešju v starejši stavbi,
  • H – toplotna izolacija tal na terenu ali tal nad neogrevanim prostorom/kletjo v starejši eno ali dvostanovanjski stavbi,
  • I – vgradnja prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka v stavbi.

Glede na prejšnji poziv nov javni poziv ne podeljuje več spodbud za vgradnjo plinskega kondenzacijskega kotla za centralno ogrevanje.

Nov javni poziv prinaša nekaj novosti:

  • spremembo pri oddaji vlog, saj bo vloga lahko oddana tudi po elektronski poti brez varnega elektronskega podpisa,
  • spremembo pri vročanju: odločbe, sklepi, pozivi in drugi dokumenti, se vročajo z navadno vročitvijo; vročitev bo veljala za opravljeno 15. dan od dneva odpreme s strani Eko sklada.

Višina nepovratne spodbude za zamenjavo stare kurilne naprave s toplotno črpalko ali kurilno napravo na biomaso je do 40 % oziroma do 50 %, za ostale ukrepe pa do 20 % priznanih stroškov naložbe, v primeru izvedbe najmanj treh ukrepov hkrati pa je spodbuda višja in sicer do 30 % priznanih stroškov naložbe.

Od skupaj 26 mio EUR bo 16 mio EUR sredstev iz Sklada za podnebne spremembe namenjenih spodbujanju naložb v zamenjavo starih kurilnih naprav z novimi kurilnimi napravami na lesno biomaso ali s toplotnimi črpalkami na območju celotne Republike Slovenije, razen na tistih območjih Mestne občine Celje, ki ima sprejet Odlok o načrtu za kakovost zraka, in kjer je skladno z občinskim aktom ali lokalnim energetskim konceptom določen drug prednostni način ogrevanja.

Vir: Eko sklad

]]>
Javne objave
news-4730Thu, 19 May 2022 14:16:00 +0200Poročilo o delovanju NEK za april 2022/nc/novica/n/porocilo-o-delovanju-nek-za-april-2022/NEK je aprila 2022 proizvedla 520.628 MWh bruto električne energije na izhodu generatorja oziroma oddala v elektroenergetsko omrežje 495.588 MWh električne energije. V tem mesecu je bila proizvodnja za 0,3 % manjša od načrtovane.Faktor razpoložljivosti v aprilu 2022 je bil 100-odstoten. Elektrarna je obratovala znotraj omejitev tehničnih specifikacij. Vsi varnostni sistemi so bili zmožni delovati.

Reka Sava se je zaradi delovanja NEK v aprilu 2022 segrevala povprečno za 2,2 ºC in največ za 2,8 ºC od dovoljenih 3 ºC.

Največja skupna dopustna letna radioaktivnost tritija v tekočinskih izpustih je 45 TBq. Od tega je delež tritija aprila 2022 znašal 9,25 % letne omejitve, njegov skupni delež do konca aprila 2022 pa 14,4 % letne omejitve. Za ostale radionuklide, katerih dopustna letna radioaktivnost je 100 GBq, je njihov delež v aprilu 2022 znašal 0,00026 % letne omejitve, v prvih štirih mesecih 2022 pa 0,0031 % letne omejitve.

Celoten vpliv na prebivalstvo zaradi izpustov radioaktivnih snovi je omejen z dozo 50 μSv na razdalji 500 metrov od reaktorja. Ocenjen vpliv je v aprilu 2022 znašal 0,07 % letne omejitve, do konca aprila 2022 pa 0,34 % letne omejitve.

V aprilu 2022 je bilo uskladiščenih 6,7 m3 nizko in srednje radioaktivnih odpadkov.

Vir: NEK

]]>
Energetska infrastruktura
news-4732Thu, 12 May 2022 08:41:00 +0200Strateška izhodišča za spodbujanje energetske učinkovitosti v gospodarstvu/nc/novica/n/strateska-izhodisca-za-spodbujanje-energetske-ucinkovitosti-v-gospodarstvu/Vlada RS je na 376. dopisni seji sprejela Strateška izhodišča za spodbujanje uporabe obnovljivih virov energije in energetske učinkovitosti v gospodarstvu iz Načrta za okrevanje in odpornost (NOO).Strateška izhodišča za spodbujanje uporabe obnovljivih virov energije podrobneje predstavljajo tri reformne elemente, ki so predvidene v Načrtu za okrevanje in odpornost, in sicer v komponenti »Obnovljivi viri energije in učinkovita raba energije v gospodarstvu«.

Reformni elementi naslavljajo tri glavna področja. To so:

  • povečanje učinkovitosti trga na strani ponudbe in povpraševanja z nadgradnjo tako imenovane tržnice električne energije iz obnovljivih virov energije,
  • povečanje učinkovitosti spremljanja in evidentiranja izpustov s pomočjo tehnološke rešitve, pilotno uporabljene na registru sistema trgovanja s pravicami do emisij toplogrednih plinov na območju Evropske unije in
  • povečanje snovne in energetske učinkovitosti v gradbeništvu z uporabo naprednih digitalnih tehnologij v primeru metode BIM (angleško Building Information Modelling, kar pomeni informacijsko modeliranje gradenj).

Poleg tega strateška izhodišča predvidevajo tudi institucionalizacijo inovativnega pristopa k obravnavi testnih in pilotnih rešitev, ki temeljijo na naprednih (digitalnih) tehnologijah in naprednih tehnologijah za proizvodnjo energije, v obliki testnega laboratorija oziroma regulatornega peskovnika. Z namenom poenotenja izraza in zagotavljanja večje razumljivosti funkcije tovrstnega testnega laboratorija, se v dokumentu uporablja izraz regulatorni peskovnik. Ta se bo izvajal v sklopu aktivnosti krovnega programa Laboratorija politik, ki je sestavni del Celovitega strateškega projekta razogljičenja Slovenije preko prehoda v krožno gospodarstvo.

Načrtovani obseg sredstev iz Načrta za okrevanje in odpornosti je 3.000.000 EUR za tri pilotne projekte na področju energetske učinkovitosti in 2.000.000 EUR za testni laboratorij. Črpanje sredstev je predvideno v  letih 2022 in 2023.

Vir: MGRT

]]>
Politika EU
news-4731Wed, 11 May 2022 08:20:00 +0200Ponovno določene najvišje dovoljene cene pogonskih goriv (NMB-95, dizel)/nc/novica/n/ponovno-dolocene-najvisje-dovoljene-cene-pogopnskih-goriv-nmb-95-dizel/Vlada RS je na 374. dopisni seji zaradi utemeljeno pričakovanih motenj na trgu z naftnimi derivati in velikih nihanj cen, ki niso sezonska, ponovno izdala Uredbo o določitvi cen določenih naftnih derivatov. Uredba za naslednje 3 mesece določa najvišjo dovoljeno maloprodajno in veleprodajno ceno neosvinčenega 95-oktanskega bencina (NMB-95) in dizelskega goriva. Najvišja dovoljena maloprodajna cena z DDV za motorni bencin NMB-95 znaša 1,560 evra za liter, za dizel pa 1,668 evra za liter. Najvišja dovoljena drobnoprodajna cena za NMB 95 in dizel je določena na podlagi zadnje 7-dnevne povprečne reprezentativne cene naftnih derivatov za Slovenijo, ki so bile sporočene Evropski komisiji za Weekly Oil Bulletin.

Najvišja dovoljena veleprodajna cena z DDV za motorni bencin NMB-95 znaša 1,540 evra za liter, za dizel pa 1,648 evra za liter. Najvišji možni veleprodajni ceni sta za 0,02 evra/liter nižji od določene drobnoprodajne cene, kar po oceni vlade omogoča prodajo derivatov tudi malim trgovcem.

Uredba nalaga podjetjem, da zaradi ukrepa določitve najvišje dovoljene drobnoprodajne in veleprodajne cene naftnih derivatov, ne smejo prenehati prodajati blaga. Vlada pa bo zato po izteku ukrepa, za čas trajanja ukrepa določila primerno nadomestilo podjetjem, katerim ta ukrep povzroča občutno škodo.

Uredba je objavljena v Uradnem listu RS, št. 64/2022 in velja do vključno 10. avgusta 2022.

Vir: MGRT

]]>
Cene naftnih derivatov
news-4728Fri, 06 May 2022 10:06:00 +0200Podaljšanje dveh javnih razpisov s področja obnovljivih virov energije (JR DO OVE 2021, JR SE OVE 2021)/nc/novica/n/podaljsanje-dveh-javnih-razpisov-s-podrocja-obnovljivih-virov-energije-jr-do-ove-2021-jr-se-ove-2021/Ministrstvo za infrastrukturo je v Uradnem listu RS št. 60/2022 objavilo spremembo javnega razpisa za sofinanciranje daljinskega ogrevanja na obnovljive vire energije (JR DO OVE 2021) in spremembo javnega razpisa za sofinanciranje operacij gradnje novih manjših proizvodnih naprav za proizvodnjo električne energije z izrabo sončne energije (JR SE OVE 2021). Spremembi prinašata dodaten rok za oddajo vlog v septembru 2022.Predmet sofinanciranja v okviru javnega razpisa JR DO OVE 2021 so projekti daljinskega ogrevanja na obnovljive vire energije (v nadaljevanju: DO OVE) v naslednji vsebini:

  • izgradnja sistemov DO OVE s kotlovsko kapaciteto največ do 10 MW;
  • razširitev daljinskega omrežja pri obstoječem sistemu DO OVE z ali brez dograditve dodatnih kotlov na lesno biomaso;
  • v kolikor izraba solarne energije kot dodatnega vira prispeva k izboljšanju gospodarnosti celotnega sistema DO OVE, je lahko del operacije tudi solarni sistem za pripravo tople vode.

Skupna višina finančne spodbude za izvedbo posameznega projekta znaša največ 35 % vrednosti upravičenih stroškov investicije, če je prijavitelj veliko podjetje. Pri srednjih podjetjih se zgornja višina dodeljene finančne spodbude poveča za 10 odstotnih točk, pri malih in mikro podjetjih pa za 20 odstotnih točk. Sistemom, ki vsebujejo postrojenje za soproizvodnjo električne energije in toplote, iz katerih se dobavlja toploto v daljinsko omrežje, se višina državne pomoči lahko poveča za 10 odstotnih točk.

Preostala roka za oddajo vlog sta 2. 6. 2022 in 1. 9. 2022.

Predmet javnega razpisa JR SE OVE 2021 je dodelitev nepovratnih sredstev za sofinanciranje nakupa in vgradnje naprav za proizvodnjo električne energije z izrabo sončne energije. Upravičeni nameni za sofinanciranje so:

  • nakup in vgradnja naprav za proizvodnjo električne energije z izrabo sončne energije do 10 MW;
  • nakup in vgradnja opreme, ki je neposredno povezana s pridobivanjem električne energije z izrabo sončne energije, hranilnikov energije z močjo, ki je enaka ali manjša od moči vgrajenih naprav za proizvodnjo električne energije z izrabo sončne energije, in priključitev na elektroenergetsko omrežje;
  • stroški storitev strokovnega nadzora gradnje v vrednosti 3 % od upravičenih stroškov operacije.

Skupna višina finančne spodbude za izvedbo posameznega projekta znaša največ 20 % vrednosti upravičenih stroškov operacije, vendar ne več kot 200 EUR na 1 kW instalirane nazivne moči naprave za proizvodnjo električne energije z izrabo sončne energije.

Preostala roka za oddajo vlog sta 8. 6. 2022 in 16. 9. 2022.

Javna razpisa, ki ju financira Evropska unija iz Kohezijskega sklada, se izvajata v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020, prednostne osi "Trajnostna raba in proizvodnja energije in pametna omrežja", prednostne naložbe "Spodbujanje proizvodnje in distribucije energije, ki izvira iz obnovljivih virov".

Vir: MZI

]]>
Javne objave
news-4729Fri, 06 May 2022 09:00:00 +0200Cene naftnih derivatov za prvo četrtletje 2022/nc/novica/n/cene-naftnih-derivatov-za-prvo-cetrtletje-2022/Cene naftnih derivatov za pogon motornih vozil v Sloveniji so se v 1. četrtletju (januar - marec) 2022 povišale. Glede na preteko četrtletje so bile maloprodajne cene bencinskega goriva višje za 6 %, dizelskega goriva za 3 % in UNP – avtoplina za 6 %. Maloprodajna cena kurilnega olja za ogrevanje se je v treh mesecih znižala za 2 %.Direktorat za energijo Ministrstva za infrastrukturo, ki spremlja statistiko cen naftnih derivatov v Sloveniji, je objavil podatke strukture povprečnih referenčnih maloprodajnih cen naftnih derivatov na nacionalnem nivoju za 1. četrtletje (januar - marec) leta 2022.

Povprečne referenčne maloprodajne cene naftnih derivatov v Sloveniji so v 1. četrtletju 2022 znašale:

  • 1,404 EUR/l za neosvinčen motorni bencin 95 (NMB-95),
  • 1,613 EUR/l za neosvinčen motorni bencin 98 (NMB-98),
  • 1,460 EUR/l za dizelsko gorivo (dizel),
  • 1,005 EUR/l za kurilno olje ekstra lahko (KOEL),
  • 0,881 EUR/l za UNP – avtoplin.

Referenčne maloprodajne cene naftnih derivatov v 1. četrtletju 2022 so se v obdobju treh mesecev (glede na 4. četrtletje 2021) spremenile. Maloprodajna cena NBM-95 in NMB-98 je bila višja za 6 %, dizelskega goriva za 3 %, UNP – avtoplina pa za 6 %, medtem ko je bila maloprodajna cena KOEL zaradi uvedbe ponovne regulacije s strani Vlade RS nižja za 2 %. Razlog za spremembo maloprodajnih cen so neugodne razmere na nabavnem trgu energentov, saj se je cena surove nafte v 1. četrtletju 2022 gibala med 90 in 130 USD na sodček. Posledično so porastle neto cene goriv (brez davkov in dajatev), ki so se glede na preteklo četrtletje povišale za 11 % pri NBM-95 in NMB-98, za 9 % pri dizelskem gorivu, za 7 % pri UNP – avtoplinu ter za 5 % pri KOEL. Dajatve in prispevki (okoljska dajatev CO2, prispevek URE, prispevek OVE+SPTE) za vse derivate se v 1. četrtletju 2022 niso spremenjali in so ostali na ravni postavk iz leta 2018. S 1. februarjem 2022 je Vlada RS v okviru interventnih ukrepov za naslavljanje višjih cen energentov znižala zneske trošarin za pogonska goriva (bencinsko gorivo, dizelsko gorivo, ELKO). Za opazovano obdobje treh mesecev je to pomenilo za 3 % nižjo trošarino na bencinsko gorivo (NMB-95 in NMB-98), za 9 % nižjo trošarino na dizelsko gorivo in za 29 % nižjo trošarino na ELKO.

Oblikovanje cene ELKO je od 9. novembra 2021 modelsko regulirano z omejitvijo najvišje dovoljene distribucijske marže, kar pomeni približno za desetino nižjo maloprodajno ceno, kot če bi veljale tržne cene. Ukrep je v veljavi do konca maja 2022.

Zaradi nestabilnosti pri dobavah in izjemnemu dvigu cen nafte na trgih (zaradi ruske vojaške invazije na Ukrajino) se je Vlada RS s 15. marcem 2022 z namenom umiritve trga odločila za regulacijo pogonskih goriv na podlagi fiksne cene. Določila je najvišje dovoljene maloprodajne cene (za NMB-95 je ta znašala 1,503 EUR/liter, za dizel pa 1,541 EUR/liter) na podlagi zadnje 7-dnevne povprečne reprezentativne cene naftnih derivatov za Slovenijo. 31. marca 2022 so bile določene še najvišje dovoljene veleprodajne cene z DDV, ki so morale biti vsaj za za 0,2 EUR/liter nižje od maloprodajnih cen. Začasni ukrep regulacije cen je veljal do 30. aprila 2022, saj so se v vmesnem obdobju razmere na trgu naftnih derivatov stabilizirale.

Na letni ravni so se referenčne maloprodajne cene naftnih derivatov v obdobju enega leta (1. četrtletje 2022 glede na 1. četrtletje 2021) zvišale pri NMB-95 za 29 %, pri NMB-98 za 31 %, pri dizelskem gorivu za 28 %, pri UNP – avtoplinu za 42 % in pri KOEL za 12 %. Neto cene brez davkov in dajatev so v obdobju enega leta narasle za 58 % pri NMB 95, za 56 % pri NMB 98, za 61 % pri dizelskem gorivu, za 54 % pri UNP – avtoplinu in za pri 26 % KOEL.

Podrobnejši prikaz strukture referenčnih maloprodajnih cen naftnih derivatov v Sloveniji na četrtletni ravni je na voljo v statistični časovni vrsti. Od leta 2022 dalje se v statistiki dodatno spremljata ceni za standardno in premium dizelsko gorivo.

Povezava na statistične podatke

Vir: MZI

]]>
Statistika
news-4726Tue, 03 May 2022 09:30:00 +0200Na desetem javnem pozivu izbranih 38 projektov za vstop v podporno shemo OVE in SPTE/nc/novica/n/na-desetem-javnem-pozivu-izbranih-38-projektov-za-vstop-v-podporno-shemo-ove-in-spte/Agencija za energijo je zaključila postopek izbora projektov proizvodnih naprav za proizvodnjo elektrike iz OVE in v SPTE za vstop v podporno shemo. Skupna vrednost razpisanih sredstev je bila 10 mio EUR. V roku je prispelo 46 prijav, izbranih pa je bilo 38 projektov skupne nazive električne moči 12,1 MW. Med izbranimi projekti po številu in skupni nazivni moči prevladujejo sončne elektrarne.Javni poziv k prijavi projektov je Agencija za energijo objavila decembra 2021. Predmet javnega poziva je bil izbor projektov za proizvodne naprave na obnovljive vire energije (OVE) in iz soproizvodnje z visokim izkoristkom (SPTE), za v katerih proizvedeno elektriko bodo proizvajalci upravičeni do pridobitve podpore. Skupna vrednost razpisanih sredstev po objavljenem javnem pozivu je bila 10 milijonov EUR. Višina predvidenih letnih sredstev, ki se namenijo investitorjem za podpore na letnem nivoju za nove vstope proizvodnih naprav OVE in SPTE v podporno shemo po javnem pozivu, je bila določena na podlagi dovoljenega letnega povečanja obsega sredstev za podpore, ki ga je določila vlada ob sprejemu letne Energetske bilance RS.

Za projekte proizvodnih naprav OVE in SPTE, čigar izvedba je glede na predpise s področja gradnje pogojena z gradbenim dovoljenjem, je bila prijava projekta pogojena s predložitvijo veljavnega gradbenega dovoljenja.

Na naveden javni poziv za vstop v podporno shemo je bilo v roku do 15. 2. 2022 prejetih 46 prijav za projekte proizvodnih naprav OVE in SPTE skupne nazivne električne moči 14,6 MW. Po končanem dvokrožnem konkurenčnem postopku je bilo za uvrstitev v podporno shemo izbranih 38 projektov skupne nazivne električne moči 12,1 MW (od tega 33 naprav iz OVE skupne nazivne moči 9,96 MW in 5 naprav SPTE na fosilno gorivo skupne nazivne moči 2,12 MW). Med izbranimi projekti je največ sončnih elektrarn (30 projektov s skupno nazivno močjo 9,25 MW), sledijo že omenjene SPTE naprave na fosilna goriva, dve mali hidroelektrarni (skupna moč 0,12 MW) ter ena bioplinska elektrarna (moč 0,6 MW).

Prijavitelji bodo za izbrane projekte proizvodnih naprav prejeli sklep o potrditvi projekta, v zahtevanem roku pa morali pridobiti deklaracijo za proizvodno napravo.

Naslednji poziv bo objavljen predvidoma julija letos.

Rezulati izbora in podrobnejše informacije

Vir: Agencija za energijo

]]>
Javne objave
news-4723Fri, 29 Apr 2022 10:21:01 +0200V NRP uvrščen projekt "Timepac - ocenjevanje energetske učinkovitosti"/nc/novica/n/v-nrp-uvrscen-projekt-timepac-ocenjevanje-energetske-ucinkovitosti/Vlada RS je na 122. redni seji v veljavni Načrt razvojnih programov 2022-2025 uvrstila novi projekt " Timepac - ocenjevanje energetske učinkovitosti", ki bo prispeval k izboljšanju postopkov energetskega certificiranja stavb.Ministrstvo za infrastrukturo je v letu 2021 pristopilo kot partner v okviru odobrenega projekta TIMEPAC (ang. Towards innovative methods for energy performance assessment and certification of buildings) v zvezi s projektom z naslovom »K inovativnim metodam za ocenjevanje in certificiranje energetske učinkovitosti stavb« Obzorje 2020 – okvirni program za Raziskave in inovacije (2014-2020).

Projekt TIMEPAC je projekt, ki bo prispeval k izboljšanju obstoječih postopkov energetskega certificiranja stavb. Predviden je metodološki razvoj iz enotnega, statičnega certificiranja v bolj celovit in dinamičen pristop. Projekt bo dokazal izvedljivost kombiniranja baz podatkov EPC z drugimi viri podatkov, da bi bilo certificiranje bolj učinkovito in zanesljivo. Projekt bo upošteval:

  • podatke, pridobljene v celotnem postopku certificiranja energetske učinkovitosti, od začetka postopka pridobivanja pa vse do shranjevanja in analiziranja izkoriščanja ter ves življenjski cikel stavbe, od načrtovanja do gradnje in obratovanja;
  • stavbe, kot del grajenega okolja, povezane z distribucijskimi in transportnimi omrežji energije in
  • stavbe kot dinamične celote, ki se skozi čas nenehno spreminjajo.

Rezultati bodo uporabljeni za usposabljanje in nadaljnje izobraževanje strokovnjakov. Vsebine projekta so vezane tudi na spremembe, ki jih je potrebno narediti skladno s prenosom Direktive o energetski učinkovitosti stavb.

V projektu sodeluje 15 partnerjev iz šestih evropskih državah: Avstrije, Hrvaške, Cipra, Italije, Slovenije in Španije. Skladno s Sporazumom o nepovratnih sredstvih je vrednost celotnega slovenskega deleža v projektu 143.218,75 EUR. Za Ministrstvo za infrastrukturo so v okviru projekta predvideni stroški dela ter drugi direktni in indirektni stroški (npr. stroški potovanj, organizacija dogodkov, idr.). Stopnja sofinanciranja upravičenih stroškov je 100 %. Celotna vrednost projekta je 1.996.586,55 EUR.

Vir: MZI

]]>
Splošno
news-4722Fri, 29 Apr 2022 10:11:29 +0200TEŠ in NEK določeni za izvajalca bistvenih storitev/nc/novica/n/tes-in-nek-doloceni-za-izvajalca-bistvenih-storitev/Vlada RS je na 122. redni seji določila Termoelektrarno Šoštanj d.o.o. in Nuklearno elektrarno Krško d.o.o. kot izvajalca bistvenih storitev na področju energije, podpodročju elektrike za storitev proizvodnje električne energije v elektrarnah, ki je omejena v delu in za potrebe delovanja prenosnega oziroma distribucijskih sistemov.Na podlagi drugega odstavka 6. člena Zakona o informacijski varnosti (ZInfV) in 6. člena Uredbe o določitvi bistvenih storitev in podrobnejši metodologiji za določitev izvajalcev bistvenih storitev vlada določi posameznega izvajalca bistvenih storitev (IBS).

IBS so subjekti, ki delujejo na naslednjih področjih energije, digitalne infrastrukture, oskrbe s pitno vodo in njeno distribucijo, zdravstva, prometa, bančništva, infrastrukture finančnega trga, preskrbe s hrano in varstva okolja. Skladno z ZInfV je IBS lahko javni ali zasebni subjekt, ki deluje na področju energije, podpodročju elektrike ter izpolnjuje merila, določena v 7. členu ZInfV, in dodatna področna merila, določena s predpisi.

S predlaganim sklepom je vlada določila Termoelektrarno Šoštanj d.o.o. in Nuklearno elektrarno Krško d.o.o. kot izvajalca bistvenih storitev na področju energije, podpodročju elektrike za storitev proizvodnje električne energije v elektrarnah, ki je omejena v delu in za potrebe delovanja prenosnega oziroma distribucijskih sistemov. S tem sta omenjeni družbi zavezanca (prvi odstavek 5. člena ZInfV) in morata izpolnjevati obveznosti IBS v skladu z ZInfV.

Vir: Urad za informacijsko varnost

]]>
Predpisi SLO
news-4721Fri, 29 Apr 2022 09:32:27 +0200Podaljšanje nižjih trošarin za električno energijo in energente za ogrevanje in pogon/nc/novica/n/podaljsanje-nizjih-trosarin-za-elektricno-energijo-in-energente-za-ogrevanje-in-pogon/Vlada RS je na 122. redni seji do 31. julija 2022 podaljšala veljavnost obstoječih znižanih zneskov trošarine za električno energijo in energente za ogrevanje (kurilnega olja in zemeljskega plina). S tem na področju davčne politike v okviru interventnih ukrepov naslavja reševanje stiske prebivalstva in gospodarstva zaradi visokih cen nafte in električne energije.V skladu z Zakonom o trošarinah se trošarina za električno energijo plačuje v absolutnem znesku, ki je določena za štiri stopnje, glede na letno količino odjema električne energije. Trošarinska obveznost nastane v trenutku proizvodnje ali vnosa ali uvoza, obveznost za obračun in plačilo pa nastane s sprostitvijo v porabo. Trošarinski zavezanec mora pri obračunu trošarine upoštevati zneske trošarine, ki veljajo na dan nastanka obveznosti za plačilo trošarine. Zakon o trošarinah daje vladi pooblastilo za zmanjšanje ali povečanje trošarine, v skladu z ekonomsko politiko države.

Vlada je z izdano spremembo Uredbe o določitvi zneska trošarine na električno energijo podaljšala veljavnost znižanih trošarin za nadaljnje tri mesece, do 31. julija 2022. Sprememba ohranja trenutno veljavne trošarine na električno energijo, ki znašajo:

  • za I. II. in III. stopnjo odjema (letna poraba od  0 do 10.000 MWh)  = 1,525 EUR/MWh,
  • za IV. stopnjo odjema (letna porabe nad 10.000 MWh) = 0,90 EUR/MWh.

V skladu z Zakonom o trošarinah se trošarina od energentov plačuje v absolutnem znesku, ki je določen za posamezno vrsto izdelka, in različno glede na namen (za ogrevanje ali pogon). Trošarinska obveznost nastane v trenutku proizvodnje ali vnosa ali uvoza, obveznost za obračun in plačilo pa nastane s sprostitvijo v porabo. Trošarinski zavezanec mora pri obračunu trošarine upoštevati zneske trošarine, ki veljajo na dan nastanka obveznosti za plačilo trošarine.

Z izdano spremembo Uredbe o določitvi zneska trošarine za energente se do 31. julija 2022 ohranjajo veljavne trošarine, ki znašajo:

  • za bencine (bencinsko gorivo NMB-95 ter NMB-98 in več oktanski) = 0,359 EUR/liter;
  • za plinsko olje za pogon (dizelsko gorivo) = 0,330 EUR/lietr;
  • za plinsko olje za gorivo za ogrevanje (ekstra lahko kurilno olje) = 0,07875 EUR/liter;
  • za zemeljski plin za gorivo za ogrevanje = 0,855 EUR/MWh.

Obe uredbi sta objavljeni v Uradnem listu RS, št. 57/2022 in veljata do 31. julija 2022.

Vir: MF

]]>
Predpisi SLO
news-4724Fri, 29 Apr 2022 09:30:00 +0200Izvajanje Akcijskega programa za alternativna goriva v prometu v letu 2021/nc/novica/n/izvajanje-akcijskega-programa-za-alternativna-goriva-v-prometu-v-letu-2021/Vlada RS se je na 122. redni seji seznanila s poročilom o izvajanju Akcijskega programa za alternativna goriva v prometu v letu 2021. Poročilo zajema pregled v letu 2021 izvedenih ukrepov iz akcijskega programa.Na podlagi Akcijskega programa za alternativna goriva v prometu poročilo za leto 2021 zajema pregled:

  • finančnih spodbud,
  • objavljenih javnih pozivov,
  • izplačil,
  • izvedenih ukrepov skladno z Nacionalnim energetskim in podnebnim načrtom Republike Slovenije (NEPN),
  • normativne ureditve,
  • izvedbo drugih aktivnosti ministrstva, potrebnih za doseganje ciljev strategije,
  • opis težav, ki zavirajo izvajanje ukrepov in
  • pregled doseganja ciljev strategije.

V letu 2021 je bilo v okviru izvajanja Akcijskega programa za alternativna goriva v prometu za ukrepe spodbujanja alternativnih goriv v prometu skupaj izplačanih 19.099.401 EUR. Sredstva se nanašajo na ukrepe za spodbujanje elektromobilnosti ter plina. Za spodbujanje uporabe tehnologij gorivnih celic in vodika v letu 2021 ni bilo izplačanih sredstev. V okviru javnih pozivov Eko sklada je bilo sofinanciranih skupaj 1409 vozil na električni pogon v višini 7.570.973 EUR, povratna sredstva (kredite) v višini 9.149.490 EUR pa je prejelo 433 električnih vozil. V okviru skupnih javnih naročil vlade je bilo naročenih 38 električnih vozil ter porabljenih 1.009.799 EUR. Sofinanciranih je bilo tudi 14 polnilnih postaji v višini 28.543 EUR. Za financiranje priprave smernic za zeleno mestno logistiko z omejevanjem dostave z vozili na fosilna goriva je bilo porabljenih 26.840 EUR.

Iz Sklada za podnebne spremembe je bil sofinanciran nakup štirih vozil na stisnjen zemeljski plin (SZP) v višini 401.751 EUR. Eko sklad je v okviru kreditiranja okoljskih naložb dodelil kredite za 95 vozil na utekočinjen naftni plin (UNP) v skupni višini 912.004 EUR.

Pregled stanja na področju vozil iz registra vozil na dan 31. december 2021 je naslednje:

  • skupaj registriranih 7.536 osebnih električnih vozil kategorije M1 (od tega 5.363 baterijskih električnih vozil (BEV), 1.898 priključnih hibridov (PHEV), 269 električnih lahkih komercialnih vozil kategorije N1 ter 6 avtobusov kategorij M2 in M3);
  • vozil na stisnjen zemeljski plin (SZP) skupno 432,
  • vozil na utekočinjen zemeljski plin (UZP) skupno 36,
  • vozila na vodik skupno 1,
  • vozila na utekočinjen naftni plin (UNP) skupno 10.119

Pregled stanja polnilne ter oskrbovalne infrastrukture na dan  31. december 2021 je naslednje:

  • število javno dostopnih e-polnilnic (pomeni število lokacij oziroma mest, kjer je uporabnikom na voljo ena ali več e-polnilnih postaj) je skupaj 545;
    • od tega 474 lokacij, kjer so polnilne postaje z močjo do vključno 22 kW,
    • od tega 71 lokacij, kjer so polnilne postaje z močjo večjo od 22 kW,
  • za stisnjen zemeljski plin (SZP) je skupaj 5 polnilnic;
  • za utekočinjen zemeljski plin (UZP) sta skupaj 2 polnilnici.

Vir: MZI

]]>
Energetska infrastruktura
news-4719Tue, 26 Apr 2022 10:50:00 +0200Elektroenergetska bilanca prevzema in oddaje električne energije za leto 2021/nc/novica/n/elektroenergetska-bilanca-prevzema-in-oddaje-elektricne-energije-za-leto-2021/Direktorat za energijo na Ministrstvu za infrastrukturo je objavil podatke bilance prevzema in oddaje električne energije v prenosnem in distribucijskem sistemu v Sloveniji za leto 2021. Domača proizvodnja je v slovenski elektroenergetski sistem prispevala 11.730 GWh električne energije. Odjem končnih odjemalcev je znašal 14.134 GWh, kar je 3 % več kot leta 2020. V Sloveniji smo v letu 2021 z domačo proizvodnjo pokrili 83 % porabe električne energije končnih odjemalcev.V obdobju januar - december 2021 je znašal skupni prevzem električne energije 22.823 GWh, od tega prevzem od proizvodnje v Sloveniji 14.435 GWh oz. 63 % in prevzem iz tujine (uvoz) 8.387 GWh oz. 37 % vse prevzete električne energije. Prevzem od proizvodnje električne energije v Sloveniji sestavlja prevzem od proizvodnje na prenosnem sistemu, ki je znašal 13.344 GWh oz. 58 % skupaj prevzete električne energije, in prevzem od proizvodnje na distribucijskem sistemu v višini 1091 GWh oz. 5 % skupaj prevzete električne energije. Domača proizvodnja (z upoštevanjem slovenskega 50 % deleža proizvodnje iz JE Krško), je v slovenski elektroenergetski sistem v letu 2021 prispevala 11.730 GWh električne energije, kar je 8 % manj kot v letu 2020. Prevzem električne energije iz tujine, ki je v največji meri zagotovljen preko prenosnega omrežja, je bil v letu 2021 za 18 % višji kot leto prej.

V letu 2021 je celotna proizvodnja električne energije iz NE Krško znašala 5.411 GWh in je bila predvsem zaradi rednega remonta za 629 GWh (-10 %) nižja kot v letu 2020. Proizvodnja iz hidroelektrarn na prenosnem sistemu je v letu 2021 znašala 4.504 GWh in je bila za 5 % nižja kot leto prej. Termoelektrarne na prenosnem sistemu so v letu 2021 proizvedle skupaj 3.429 GWh električne energije, kar je 11 % manj kot v letu 2020. Elektrarne na distribucijskem sistemu so v letu 2021 skupaj proizvedle 1.091 GWh električne energije, kar je enako kot leto prej. Od tega je bilo evidentirano 35 % skupne proizvodnje električne energije iz hidroelektrarn, 27 % iz SPTE naprav, 23 % iz sončnih elektrarn, 8 % iz elektrarn na bioplin, 5 % iz elektrarn na biomaso, 1 % iz vetrnih elektrarn in 1 % iz baterijskih hranilnikov..

Neto odjem električne energije v Sloveniji je v letu 2021 znašal 13.297 GWh oz. 58,3 % in oddaja v tujino (izvoz) 8.689 GWh oz. 38 % celotnega bruto odjema. Poraba električne energije odjemalcev, priključenih na distribucijski sistem, je znašala 11.467 GWh oz. 50,2 %, zaprtih distribucijskih sistemov (ZDS) 1.342 GWh oz. 5,9 %, neposrednih odjemalcev na prenosnem sistemu 103 GWh oz. 0,5 % ter poraba ČHE Avče 384 GWh oz. 1,7 % bruto odjema električne energije. Izgube na prenosnem in distribucijskem sistemu so v letu 2021 znašale 837 GWh, kar predstavlja 3,7 % bruto odjema električne energije.

Poraba električne energije se je v letu 2021 v primerjavi z letom 2020 povečala pri odjemalcih na distribucijskem sistemu za 4 %, poraba ZDS je bila nižja za 6 %, neposrednih odjemalcev pa višja za 12 %. V letu 2021 je evidentiran za 5 % manjši izvoz električne energije kot v letu 2020. Za pokritje vseh potreb končnih porabnikov v Sloveniji (z vključenimi izgubami) je v letu 2021 znašala statistična pokritost porabe z domačo proizvodnjo električne energije v višini 83 %. Izgube električne energije na prenosnem in distribucijskem sistemu so bile v letu 2021 v primerjavi z letom 2020 manjše za 1 %.

Podrobnejši prikazi bilance električne energije na prenosnem in distribucijskem omrežju v Sloveniji (zbirni letni in mesečni prikazi) so javno objavljeni v spodnjih časovnih vrstah:

Vir: MZI

]]>
Statistika
news-4725Thu, 21 Apr 2022 12:12:00 +0200Stališče Slovenije o ukrepih EU za zagotavljanje oskrbe s plinom/nc/novica/n/stalisce-slovenije-o-ukrepih-eu-za-zagotavljanje-oskrbe-s-plinom/Vlada RS je na 366. dopisni seji sprejela predlog stališča Republike Slovenije glede predloga novele Uredbe (EU) o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom ter Uredbe (ES) št. 715/2009 o pogojih za dostop do prenosnih omrežij zemeljskega plina. Predlog uredbe določa obvezo za skladiščenje 80-90 % zmogljivosti skladišč do kurilne sezone in povezane postopke ter ukrepe za sproščanje skladiščnih kapacitet skozi proces certificiranja, predvsem z namenom uporabe le teh v primeru lastnikov iz tretjih držav. Evropska unija (EU) ima skladiščnih zmogljivosti za 27 % letne porabe plina v EU.

Republika Slovenija se strinja z nujnostjo zadostnega skladiščenja plina do naslednje kurilne sezone, hkrati pa je zaradi dejstva, da na svojem območju nima skladiščnih zmogljivosti zadržana glede obveznosti (dobaviteljev ali operaterjev prenosnega sistema ali držav članic) do skladiščenja v drugih državah EU, saj le to pomeni bistveno motnjo pri delovanju plinskega trga v Sloveniji. Slovenski dobavitelji, ki so hkrati udeleženci trga v sosednjih državah članicah, tam tudi zakupujejo skladišča in s tem pripomorejo k likvidnosti plinskih vozlišč. Vsak plinski sistem si želi imeti v svoji sestavi tudi skladišča ali LNG terminal, saj to pomeni lažje upravljanje sistema predvsem pri nihanju dobave in porabe plina.

V EU je 9 držav članic, ki nima skladiščnih zmogljivosti na svojem ozemlju in predstavljajo le 5 % porabe plina v EU. Ker je delež teh držav tako majhen in ker plin kupujejo v državah članicah, kjer skladišča imajo, Slovenija predlaga, da se države, ki nimajo skladišč na svojem ozemlju, ne obveže k obveznemu skladiščenju plina, ker plin kupujejo pri dobaviteljih (market participants) v državah s skladišči in le ti imajo obvezo za skladiščenje v teh državah: tako za del plina, ki ga prodajajo na trgu teh držav, kot tudi za plin, ki ga prodajo dobavitelju v ali za državo članico, ki nima skladišča. Slovenija prav tako predlaga, da se obveza skladiščenja nanaša na udeležence na trgu v tistih državah članicah, kjer obstajajo skladišča plina. S tem se obveza uredbe nanaša tudi na dobavitelje, ki dobavljajo neposredno ali preko lokalnih dobaviteljev v države članice, ki skladiščnih zmogljivosti nimajo. Na ta način se izognemo dvojnemu določanju obveznosti za dobavitelje v državah s skladišči in v državah brez skladišč in hkrati omogočimo delovanje plinskega trga v državah brez skladišč.

V primeru sedanje obveze države članice za skladiščenje plina v sosednjih državah, kot je podano v predlogu uredbe, je za Slovenijo edina izvedljiva opcija k skladiščenju obvezati dobavitelje in kot posledico lahko pričakujemo, da bo slovenski maloprodajni trg zapustilo do 90 % dobaviteljev, saj zaradi majhnosti dobaviteljev ne pričakujemo, da bodo vložili dodatne vire za aktivno delovanje na trgih v sosednjih državah. Slovenski plinski trg predstavlja sicer le 0,2 % porabe plina v EU. Na veleprodajnem trgu, ki v Sloveniji praktično komaj obstaja, samo zaradi izravnave odstopanj pa bi ob predlagani zahtevi iz uredbe verjetno izgubili cca. 2/3 akterjev - ostaneta morda dva ali trije.

Kot alternativo Slovenija predlaga upoštevanje servisnih pogodb z drugimi dobavitelji – to pomeni izkazovanje obveze skladiščenja preko svojega dobavitelja plina v tujini ali doma.

Slovenija ima le šest (6) aktivnih dobaviteljev plina, ki plin zagotovijo na vstopnih točkah, ostalih enajst (11) podrejenih aktivnih dobaviteljev pa kupujejo in prodajajo plin, ki je že pripeljan v Slovenijo. Od omenjenih šestih dobaviteljev, sta le dva dobavitelja tudi udeleženca na plinskem trgu v sosednjih državah in delno tam tudi skladiščita plin. Ostali štirje dobavitelji plin prejemajo na povezovalni točki (IP) oziroma vstopni točki v Slovenijo.

Uredba predvideva, da dobavitelj neposredno zakupi skladiščne zmogljivosti v drugi državi članici EU, ne predvideva pa servisne pogodbe z drugim dobaviteljem, oziroma dokazovanja skladiščenja preko drugega dobavitelja. Za Slovenijo bi to pomenilo neposredno zmanjšanje dobaviteljev, ki uvozijo plin v Slovenijo in direktno poslabšanje konkurence in konkurenčnih indeksov.

Slovenija zato meni in predlaga, da mora dobaviteljeva obveza za skladiščenje plina omogočati tudi posredno dokazovanje skladiščenja preko pogodbe z drugim dobaviteljem, ki del skladiščenih zmogljivosti oziroma skladiščenih količin plina pogodbeno zagotavlja za slovenskega dobavitelja, in sicer najmanj v skladu s predvideno trajektorijo polnjenja skladišč v posameznem letu. Sproščanje oziroma uporaba skladiščenih zalog plina z uredbo ni določena in je lahko namenjena tudi le ohranjanju likvidnosti trgovalnih vozlišč, kar je za delovanje skupnega trga s plinom morda še najbolj pomembno.

Če uredba, kljub slovenskemu stališču in predlogu, ne bi omogočila dokazovanja skladiščenja preko servisnih pogodb, bi bila večina slovenskih dobaviteljev v težavah, ker take zahteve ne bi mogli izpolniti. Pričakujemo lahko, da bi od cca. 17 aktivnih dobaviteljev na slovenskem trgu vztrajalo samo nekaj dobaviteljev, morda dva ali trije, kar predstavlja cca. 90 % zmanjšanje števila dobaviteljev.

V vsakem primeru dikcija iz predloga uredbe ni neposredno izvršljiva, saj zavezuje države članice in ne akterjev na trgu s plinom. Zato bi morala Slovenija sprejeti potreben zakonodajni akt, ki je v primeru tovrstnih obligacij verjetno zakon, kar dodatno podaljšuje čas za izvedbo ukrepov za skladiščenje plina v letu 2022.

Uredba predvideva nadomestila države članice za skladiščenje plina v primeru izpada prihodka, ob tem pa ne določa načina, kako in po katerih pravilih taka nadomestila izpeljati in kako določiti kriterije za oceno zadostnega izpada dohodka.

Vir: MZI

]]>
Politika EU
news-4720Thu, 21 Apr 2022 08:40:47 +0200Regulacija cene ELKO podaljšana do konca maja 2022/nc/novica/n/regulacija-cene-elko-podaljsana-do-konca-maja-2022/Vlada Republike Slovenije je na 366. dopisni seji izdala Uredbo o oblikovanju cen naftnih derivatov, s katero še za mesec dni podaljšuje regulacijo cene kurilnega olja ekstra lahkega (ELKO). Marža distributerjev je navzgor omejenana na maksimalno 6 centov na liter kurilnega olja. Uredba je objavljena v Uradnem listu RS, št. 55/2022.Zaradi visokih cen nafte na svetovnih trgih in vojne v Ukrajini se v prid državljanov in zaradi zaščite najbolj ranljivih podaljša veljavnost Uredbe o oblikovanju cen naftnih derivatov za nadaljnjih 30 dni. Cena kurilnega olja je bila deregulirana od 12. aprila 2016, ponovno pa se je Vlada odločila za reguliracijo oblikovanja cene od 9. novembra 2021.

V uredbi je določen enak način oblikovanja cen kurilnega olja, kakor v obdobju pred liberalizacijo cen aprila 2016. Cene se oblikujejo na podlagi predpisane metodologije, in sicer kot povprečna 14-dnevna cena tekočega obdobja. Marža distributerjev je določena v absolutnem znesku in znaša 0,06 EUR/liter.

Za prvi izračun povprečne 14 dnevne prodajne cene tekočega obdobja brez dajatev se upošteva obračunsko obdobje od 11. do 22. aprila 2022, začetno 14-dnevno obdobje reguliranih cen po uredbi pa bo od 26. aprila do 9. maja 2022. Od 21. do 25. aprila 2022 bo najvišja prodajna cena enaka najvišji prodajni ceni na dan 19. aprila 2022. V tem obdobju znaša najvišja maloprodajna cena z vključenim DDV in brez vključenih stroškov prevoza 1,258 EUR/liter.

Arhiv reguliranih cen naftnih derivatov

Vir: MGRT

]]>
Cene naftnih derivatov
news-4718Fri, 15 Apr 2022 16:01:00 +0200Izdan Pravilnik o načinu izračuna bruto končne porabe energije iz obnovljivih virov/nc/novica/n/izdan-pravilnik-o-nacinu-izracuna-bruto-koncne-porabe-energije-iz-obnovljivih-virov/Ministrstvo za infrastrukturo je na podlagi 5. člena Zakona o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (ZSROVE) izdalo nov Pravilnik, ki določa način izračuna bruto končne porabe energije iz obnovljivih virov v skladu z Direktivo 2018/2001/EU o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov. Pravilnik je objavljen v Uradnem listu RS, št. 52/2022.Na podlagi 5. člena Zakona o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (Uradni list RS, št. 121/21, 189/21) minister, pristojen za energijo, s podzakonskim aktom podrobneje predpiše način izračuna bruto končne porabe energije iz obnovljivih virov, pri čemer upošteva tudi določbe delegiranih aktov Komisije EU, izdanih na podlagi 35. člena Direktive 2018/2001/EU o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov.

Pravilnika določa način izračuna bruto končne porabe energije iz obnovljivih virov v skladu z določbami Direktive 2018/2001/EU.

Pri izračunu doseženega deleža energije iz obnovljivih virov v posameznem letu se skupna bruto končna poraba energije iz obnovljivih virov izračuna kot vsota sektorjev:

  • bruto končne porabe električne energije iz obnovljivih virov,
  • bruto končne porabe energije iz obnovljivih virov v sektorju ogrevanja in hlajenja ter
  • končne porabe energije iz obnovljivih virov v prometnem sektorju.

Plin, električna energija in vodik iz obnovljivih virov energije se za izračun deleža bruto končne porabe energije iz obnovljivih virov upoštevajo samo enkrat.

V proizvodnih napravah na več goriv, ki uporabljajo obnovljive in neobnovljive vire energije, se upošteva samo del električne energije, proizveden iz obnovljivih virov energije. Za namene tega izračuna se prispevek vsakega vira energije izračuna na podlagi njegove energijske vsebnosti.

Električna energija, proizvedena v hidroelektrarnah in vetrnih elektrarnah, se upošteva v skladu z normalizacijskim pravilom iz Priloge 1, ki je sestavni del pravilnika.

Količina aerotermalne, geotermalne ali hidrotermalne energije, ujeta s toplotnimi črpalkami, ki se šteje za energijo iz obnovljivih virov, se izračuna v skladu z metodologijo iz Priloge 2 pravilnika.

Podrobnosti

Vir: MZI

]]>
Predpisi SLO
news-4717Fri, 15 Apr 2022 14:16:00 +0200Poročilo o delovanju NEK za marec 2022/nc/novica/n/porocilo-o-delovanju-nek-za-marec-2022/NEK je marca 2022 proizvedla 539.871 MWh bruto električne energije na izhodu generatorja oziroma oddala v elektroenergetsko omrežje 510.103 MWh električne energije. V tem mesecu je bila proizvodnja za 0,4 % manjša od načrtovane.Faktor razpoložljivosti v marcu 2022 je bil 100-odstoten. Elektrarna je obratovala znotraj omejitev tehničnih specifikacij. Vsi varnostni sistemi so bili zmožni delovati.

Reka Sava se je zaradi delovanja NEK v marcu 2022 segrevala povprečno za 2,9 ºC in največ za 3 ºC od dovoljenih 3 ºC.

Največja skupna dopustna letna radioaktivnost tritija v tekočinskih izpustih je 45 TBq. Od tega je delež tritija marca 2022 znašal 2,9 % letne omejitve, njegov skupni delež do konca marca 2022 pa 5,11 % letne omejitve. Za ostale radionuklide, katerih dopustna letna radioaktivnost je 100 GBq, je njihov delež v marcu 2022 znašal 0,00044 % letne omejitve, v prvih treh mesecih 2022 pa 0,0025 % letne omejitve.

Celoten vpliv na prebivalstvo zaradi izpustov radioaktivnih snovi je omejen z dozo 50 μSv na razdalji 500 metrov od reaktorja. Ocenjen vpliv je v marcu 2022 znašal 0,07 % letne omejitve, do konca marca 2022 pa 0,26 % letne omejitve.

V marcu 2022 je bilo uskladiščenih 8,4 m3 nizko in srednje radioaktivnih odpadkov.

Vir: NEK

]]>
Energetska infrastruktura
news-4716Thu, 14 Apr 2022 15:57:48 +0200V NRP uvrščen projekt "Program postopnega zapiranja RTH 2022 –2023"/nc/novica/n/v-nrp-uvrscen-projekt-program-postopnega-zapiranja-rth-2022-2023/Vlada RS je na 363. dopisni seji v veljavni Načrt razvojnih programov 2022-2025 uvrstila novi projekt 2430-22-0003 Program postopnega zapiranja RTH 2022 –2023. Projekt določa potrebne aktivnosti in finančno ovrednotenje sredstev, s katerimi bo družba RTH, Rudnik Trbovlje-Hrastnik d. o. o. – v likvidaciji, lahko izvedla dokončanje zapiralnih in upravnih postopkov za popolno in trajno opustitev izvajanja rudarskih del ter postopek likvidacije družbe.RTH, Rudnik Trbovlje Hrastnik d. o. o. – v likvidaciji je izvajal sanacijo pridobivalnega prostora Trbovlje-Hrastnik na podlagi Zakona o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje–Hrastnik in razvojnem prestrukturiranju regije (v nadaljnjem besedilu: ZPZRTH). ZPZRTH je bil s koncem leta 2020 formalno konzumiran, v okviru razpoložljivih sredstev pa ni bilo mogoče zaključiti vseh predvidenih zapiralnih del za odpravo posledic izkoriščanja, posledično pa tudi ni bilo mogoče zaključiti upravnih postopkov za popolno in trajno opustitev izvajanja rudarskih del ter likvidirati družbo. Z namenom dokončanja del, izvedbe upravnih postopkov in likvidacije družbe je Državni zbor decembra 2021 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje-Hrastnik (RTH) in razvojnem prestrukturiranju regije, s katerim se rok za izvedbo sanacijskih del podaljšuje do konca leta 2022, rok za dokončanje upravnih postopkov pa do konca leta 2023.

Skladno s četrtim in petim odstavkom 4. člena ZPZRTH – H, je bil izdelan Program postopnega zapiranja (PPZ) Rudnika Trbovlje – Hrastnik za obdobje 2022 – 2023, ki ga je Vlada Republike Slovenije potrdila dne 3. 3. 2022. Program vsebuje nedokončana dela, ki se zaradi pomankanja finančnih sredstev niso končala že v programskem obdobju 2019 do 2020 in s tem posledično tudi ni bilo mogoče likvidirati družbe.

Cilji Programa so:

  • dokončanje neizvedenih del iz PPZ RTH 2019-2020 in Priloge 1 k PPZ RTH 2019-2020;
  • izvedba oziroma dokončanje upravnih postopkov, ki jih predvideva zakon, ki ureja rudarstvo, za izdajo odločbe o prenehanju pravic in obveznosti nosilca rudarske pravice za izkoriščanje;
  • izvajanje monitoringa ter vzdrževanje in odpravljanje škode na saniranih površinah in objektih do uspešno izvede aktivnosti iz prejšnje alineje;
  • vzdrževanje saniranih površin in objektov v smislu preprečevanja nastajanja škode zaradi vplivov rudarjenja oziroma ogrožanja varnosti;
  • vzdrževanje premoženja družbe RTH do njegove prodaje;
  • izvajanje aktivnosti za dokončno likvidacijo družbe po poravnavi vseh obveznosti.

Program opredeljuje tudi tveganja, ki bi lahko ogrozila izvedbo v Programu opredeljene aktivnosti in ti so:  

  • Nepredvideni dogodki: V času izvajanja aktivnosti PPZ RTH 2022-2023 lahko, zaradi obsežnosti in zahtevnosti tako pridobivalnega prostora (PP), ki ga družba RTH sanira kot tudi obsežnosti sanacijskih del, pride do dogodkov, ki povzročajo nevarnost za zdravje in življenje ljudi in živali ali ogrožajo premoženje drugih (npr. plazovi, vdori, deformacije terena, ...). Družba RTH je dolžna posledice teh dogodkov sanirati, kar je tudi načrtovala. Zaradi obsežnosti in zahtevnosti tako PP, ki ga družba RTH sanira, kot tudi obsežnosti sanacijskih del, obstaja veliko tveganje, da obseg nepredvidenih dogodkov odstopa od načrtovanih, kar se je izkazalo tudi v obdobju izvajanja PZ 2019-2020;
  • Tveganje nepravočasne izvedbe del za dokončanje nezaključenih postavk ekološko-prostorske sanacije (EPS);
  • Tveganje nepravočasnosti izvedbe postopkov za pridobitev odločbe prenehanja pravic in obveznosti nosilca rudarske pravice;
  • Tveganje višjih cen storitev;
  • Likvidnostno tveganje: Ob predpostavkah in tudi zaradi stalnih stroškov, ki izhajajo iz lastništva (NUSZ, elektrika, izplačilo rent, ...), bo nepravočasna izvedba vseh aktivnosti lahko družbo pripeljala v stečaj;
  • Tveganje neuspešne redne likvidacije: V primeru zamude pri izvedbi upravnih postopkov za pridobitev odločbe prenehanja pravic in obveznosti nosilca rudarske pravice obstaja veliko tveganje, da postopek redne likvidacije družbe RTH ne bo uspešno izveden. Redna likvidacija se lahko zaključi le v primeru, da so dokončani vsi upravni postopki in pridobljena imenovana odločba. Družba bo morala torej poslovati toliko časa, da bo izpolnjen tudi ta pogoj.

Vir: Ministrstvo za infrastrukturo

]]>
Splošno
news-4715Thu, 07 Apr 2022 14:23:17 +0200Izdana Uredba o nadomestilu za izrabo prostora za proizvodno napravo na veter/nc/novica/n/izdana-uredba-o-nadomestilu-za-izrabo-prostora-za-proizvodno-napravo-na-veter/Vlada RS je na današnji 121. redni seji izdala Uredbo o nadomestilu za izrabo prostora za proizvodno napravo na veter, ki jo ureja področni Zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (ZSROVE). Uredba je objavljena v Uradnem listu RS, št. 50/2022.V skladu s sprejetim Celovitim nacionalnim energetskim in podnebnim načrtom (NEPN) bo morala Slovenija do leta 2030 doseči vsaj 27-odstotni delež obnovljivih virov energije v bruto končni rabi energije s prizadevanjem, da se ambicija zviša pri naslednji posodobitvi NEPN (2023/24). Za uresničitev tega cilja je kot obnovljiv vir energije pomembna tudi vetrna energija, pri čemer so možnosti za izrabo vetrne energije v Sloveniji omejene (Natura 2000) in precej manjše kot v drugih državah (Slovenija nima možnosti postavitve vetrnih elektrarn »off-shore«). Dodatne možnosti za izrabo vetrne energije zmanjšuje zelo razpršena poselitev (zelo malo lokacij z ustrezno hitrostjo vetra izpolnjuje zahteve za potreben odmik od naselij zaradi varstva pred hrupom). Poleg navedenega se nasprotovanje vetrni energiji v Sloveniji krepi tudi v nekaterih lokalnih skupnostih, splošni javnosti in delih nevladnega sektorja.

Zaradi vsega zgoraj naštetega je Zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (ZSROVE) v 21. členu povsem na novo uredil nadomestilo za izrabo prostora za proizvodno napravo na veter. Nadomestilo mora plačati proizvajalec električne energije iz energetskega potenciala vetra občini, v kateri je proizvodna naparava, in sicer ne glede na druge javne dajatve, ki jih je dolžan plačevati. Namen te določbe je povečati družbeno sprejemljivost vetrnih elektrarn in zmanjšati učinek koncepta »ne na mojem dvorišču«, ki simbolizira nasprotovanje lokalnega prebivalstva predlogom investitorjev za proizvodne objekte, posebej vetrne elektrarne.

V osmem odstavku 21. člena ZSROVE je Vladi Republike Slovenije dano pooblastilo za podrobnejšo ureditev pravil za odmero in plačevanje nadomestila za izrabo prostora za proizvodno napravo na veter, in sicer z Uredbo o nadomestilu za izrabo prostora za proizvodno napravo na veter, ki je predmet tega gradiva.

Predmetna uredba torej podrobneje določa pravila za odmero in plačevanje nadomestila za izrabo prostora za proizvodno napravo na veter. Zavezanec za plačilo nadomestila je proizvajalec električne energije. Upravičenec do prejema nadomestila pa je občina, v kateri se nahaja proizvodna naprava na veter. Osnova za nadomestilo je ocenjeni celoletni prihodek zavezanca za plačilo nadomestila, ki izvira iz proizvodnje električne energije iz vetrne energije njegovih posameznih proizvodnih naprav. Navedeno nadomestilo je letna obveznost zavezanca za plačilo nadomestila, ki se zavezancu za plačilo nadomestila odmeri za preteklo leto po triodstotni stopnji od vrednosti osnove, in sicer z odločbo, ki jo izda ministrstvo, pristojno za energijo, po uradni dolžnosti na podlagi podatkov iz uradnih evidenc in na podlagi podatkov, ki jih je zavezanec za plačilo nadomestila dolžan posredovati ministrstvu, pristojnemu za energijo.

Podrobnosti

Vir: MZI

]]>
Predpisi SLO
news-4714Thu, 07 Apr 2022 14:17:38 +0200Izdana Uredba o določitvi nalog kontaktne točke za spodbujanje rabe OVE/nc/novica/n/izdana-uredba-o-dolocitvi-nalog-kontaktne-tocke-za-spodbujanje-rabe-obnovljivih-virov-energije/Vlada RS je na današnji 121. redni seji izdala Uredbo o določitvi nalog kontaktne točke za spodbujanje rabe obnovljivih virov energije. Kontaktno točko kot del dejavnosti centra za podpore ureja v letošnjem letu sprejet nov Zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (ZRROVE). Uredba je objavljena v Uradnem listu RS, št. 50/2022.Zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (ZSROVE) v 51. členu ureja kontaktno točko in njene naloge z namenom, da se pomaga vlagatelju pri komuniciranju s pristojnimi organi v postopkih pri uresničevanju investicije v proizvodno napravo na obnovljive vire energije ter v hranilnike v povezavi s proizvodnimi napravami na obnovljive vire (projekti OVE).

Decembra 2018 je bila sprejeta prenovljena Direktiva (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, ki ureja sistem „vse na enem mestu“ in od države članice zahteva, da vzpostavi eno ali več kontaktnih točk, ki vložniku pomagajo in ga usmerjajo v celotnem upravnem postopku.

Umeščanje v prostor, upravni in drugi postopki ter usklajevanje med različnimi organi za izdajo dovoljenj in drugih aktov, so največje ovire za uvajanje projektov OVE in višanje deleža OVE ter s tem doseganje nacionalnih ciljev – Slovenija bo morala v skladu s sprejetim Celovitim nacionalnim energetskim in podnebnim načrtom doseči cilj 27 % delež OVE v bruto končni rabi energije do leta 2030. Ti postopki so kompleksni, dolgotrajni, med seboj prepleteni in povzročajo dodatne stroške investitorjem.

Kontaktna točka bo brezplačno in neodvisno opravljala naloge usmerjanja, informiranja in pomoči vlagatelju v projekt OVE, vse od trenutka vložitve zahteve do izdaje dokončne odločitve, vendar pa ne bo nastopala kot njegov zastopnik ali pooblaščenec v upravnem ali drugem postopku. Prav tako ne bo izvajala izbire konkretne tehnologije ali tehnike, izbire izvajalca, izračunov ekonomike projekta in sorodnih vsebinskih ter pravnih parametrov projekta OVE.

Kontaktna točka bo usmerjala vlagatelja pri postopkih pridobivanja dovoljenj in drugih aktov, ki se po nacionalnem pravu zahtevajo za projekte OVE in ki so potrebni za gradnjo, rekonstrukcijo, obnovo ali obratovanje proizvodne naprave in njihovo priključitev na omrežje ter v postopkih programov podpore.

Zaradi zagotavljanja preglednosti in učinkovitosti postopkov bo kontaktna točka zagotovila elektronsko poslovanje s prijavami in v ta namen vzpostavila informacijski sistem za podporo vlagateljem, ki bo povezljiv z ostalimi zbirkami podatkov, ki jih vodijo upravni in drugi pristojni organi.

Kontaktna točka bo sodelovala s pristojnimi organi, ki odločajo v postopkih za izdajo dovoljenj in drugih aktov, z namenom hitre in učinkovite izmenjave informacij v elektronski obliki o stanju vlog in drugih dokumentov, opozarjala bo na tek rokov in podobno. Upravni in drugi pristojni organi, ki odločajo v teh postopkih ter druge osebe, ki v teh postopkih sodelujejo, bodo kontaktni točki dolžni neodplačno predati podatke oziroma informacije, ki se nanašajo na projekte OVE.

Kontaktna točka bo za namene analize in optimizacije postopkov vsako leto izdelala letno poročilo o izvajanju njenih nalog ter ga poslala ministrstvu, pristojnemu za energijo. Letno poročilo bo vsebovalo tudi zaznane ovire in predloge za njihovo odpravo, izpostavilo trende ter druge posebnosti glede investiranja v projekte OVE in predloge izboljšav storitve kontaktne točke.

Naloge kontaktne točke bo skladno z 18. členom ZSROVE opravljala gospodarska družba, ki opravlja dejavnost centra za podpore. Kontaktna točka pa bo lahko sodelovala z lokalnimi energetskimi organizacijami z namenom približanja kontaktnih točk uporabnikom storitev. Naloge kontaktne točke se bodo financirale iz sredstev za podpore v skladu s 16. členom ZSROVE.

Zagotovitev strokovne pomoči kontaktne točke vložniku skozi celotne upravne in druge postopke za izdajo dovoljenj in drugih aktov ima pozitivne učinke na povečanje deleža OVE in s tem na doseganje zavezujočih nacionalnih ciljev.

Podrobnosti

Vir: MZI

]]>
Predpisi SLO