Reka Sava se je zaradi delovanja NEK v juliju 2022 segrevala povprečno za 2,8 ºC in največ za 3,0 ºC od dovoljenih 3 ºC.

Največja skupna dopustna letna radioaktivnost tritija v tekočinskih izpustih je 45 TBq. Od tega je delež tritija julija 2022 znašal 4,33 % letne omejitve, njegov skupni delež do konca julija 2022 pa 32,8 % letne omejitve. Za ostale radionuklide, katerih dopustna letna radioaktivnost je 100 GBq, je njihov delež v juliju 2022 znašal 0,00033 % letne omejitve, v sedmih mesecih leta 2022 pa 0,0046 % letne omejitve.

Celoten vpliv na prebivalstvo zaradi izpustov radioaktivnih snovi je omejen z dozo 50 μSv na razdalji 500 metrov od reaktorja. Ocenjen vpliv je v juliju 2022 znašal 0,08 % letne omejitve, do konca julija 2022 pa 0,6 % letne omejitve.

V juliju 2022 je bilo uskladiščenih 7,6 m³ nizko in srednje radioaktivnih odpadkov.

Vir: NEK

V prvi polovici leta 2022 je bilo za subvencionirano proizvodnjo električne energije v višini 460,7 GWh izplačanih skupaj 52,8 milijonov EUR podpor preko zagotovljenih odkupnih cen in finančnih pomoči za tekoče poslovanje (obratovalna podpora). V obdobju 1-6-2022 je evidentirana za 13 % manjša skupna proizvodnja električne energije kot v enakem obdobju lani, izplačanih pa je bilo 22 % manj sredstev za podpore. Povprečna višina izplačane podpore je v obdobju januar - junij 2022 znašala 114,6 EUR/MWh in je bila za 10 % manjša kot v enakem obdobju leta 2021. Razlog so bistveno nižje višine obratovalnih podpor zaradi visokih referenčnih tržnih cen v letu 2022. Prvo polovico leta 2022 je zaznamovala nadpovprečna temperatura, daljše trajanje sončnega obsevanja glede ter precej manj padavin v primerjavi z dolgoročnim letnim povprečjem.

Glede na tip proizvodne naprave so v obdobju januar - junij 2022 skupna izplačila za podpore (v milijonih EUR brez DDV) in temu pripadajoča proizvodnja električne energije (v GWh) znašali:

• hidroelektrarne         →  0,6 mio EUR za proizvodnjo v višini 6,9 GWh,
• sončne elektrarne    →  29,3 mio EUR za proizvodnjo v višini 144,8 GWh,
• bioplinske elektrarne  →  2,6 mio EUR za proizvodnjo v višini 41,3 GWh,
• elekrarne na biomaso  →  4,9 mio EUR za proizvodnjo v višini 71,5 GWh,
• SPTE na fosilna goriva →  14,0 mio EUR za proizvodnjo v višini 192,8 GWh,
• druge naprave              →  1,5 mio EUR za proizvodnjo v višini 3,4 GWh.

V primerjavi z obdobjem 1-6-2021 je bila v obdobju 1-6-2022 evidentirana za +40 % večja proizvodnja iz SPTE naprav na fosilna goriva, za +11 % večja iz hidroelektrarn in za +2 % večja iz sončnih elektrarn, na drugi strani pa beležimo velik padec (-89 %) proizvodnje iz hidroelekrarn, za -8 % manjšo proizvodnjo iz bioplinskih elektrarn, za -6 % manjšo iz SPTE naprav na fosilna goriva in za -1 % manjšo iz elektrarn na biomaso. Glede na strukturo proizvodnje v prvem polletju 2022 prevladujejo SPTE naprave na fosilna goriva z 42 % deležem, sledijo sončne elektrarne z 31 %, elektrarne na biomaso s 16 %, bioplinske elektrarne z 9 % in hidroelektrarne z 1 % deležem celotne subvencionirane proizvodnje električne energije v shemi.

Skupna izplačila za podpore so bila v prvi polovici leta 2022 napram enakemu obdobju leta 2021 za 15,1 mio EUR oz. 22 % nižja. V obdobju 1-6-2022 je bilo sicer izplačanih za 5 % več podpor za SPTE enote na fosilna goriva, za vse ostale vire pa manj podpor kot v enakem obdobju leta 2021 (hidroelektrarne 83 % manj, sončne elektrarne 15 % manj, bioplinske elektrarne 57 % manj, elektrarne na biomaso 52 % manj sredstev). Za vetrne elektrarne zaradi negativnih cen za obratovalne podpore ni bilo prejetih faktur za izplačila. Glede na strukturo izplačil so v prvi polovici leta 2022 prevladovale sončne elektrarne z 55 % deležem, sledijo SPTE naprave na fosilna goriva z 26 %, elektrarne na biomaso z 9 %, bioplinske elektrarne z 5 % in hidroelektrarne z 1 % deležem vseh izplačanih podpor.

Vir: Borzen

Za dizelsko gorivo je višina prispevka s določena v višini 0,008 EUR/liter, za motorni bencin pa v višini 0,00736 EUR/liter ne glede na to, ali je gorivo prodano na bencinskih servisih na servisnih prometnih površinah avtocest in hitrih cest ali izven teh površin.

S prispevekom za energetsko učinkovitost (prispevek URE) se zbirajo sredstva za sofinancirajo ukrepov Eko sklada. S temi sredstvi se podpirajo investicije, ki zvišujejo energetsko neodvisnost, povečujejo energetsko učinkovitost in delež obnovljivih virov energije.

Ponovna uvedba prispevka URE na pogonska goriva je nujna, ker bi daljše obdobje brez obračunavanja prispevka prineslo večji izpad sredstev in ogrozilo izvajanje potrjenega programa Eko sklada in javnih razpisov v izvajanju.

Uredba začne veljati ob naslednji spremembi reguliranih cen naftnih derivatov 17. avgusta 2022.

Vir: MZI

Vrednost dajatve CO₂ se ponovno vrača na izhodišče vrednosti, kot so bile določene z Uredbo o okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida (Uradni list RS, št. 48/2018).

Vrednosti obdavčitve s CO₂ dajatvijo za goriva od 2. 8. 2022 znašajo:

• bencinsko gorivo.................39,79 EUR/1000 litrov
• dizelsko gorivo....................46,71EUR/1000 litrov
• kurilno olje ekstra lahko......46,71 EUR/1000 litrov
• zemeljski plin.......................3,145 EUR/MWh

Povezava na sprejeto uredbo

Vir: MOP

Z začasnim znižanjem stopnje DDV z 22 % na 9,5 % vlada naslavlja posledice energetske draginje v času največje porabe energentov, med ogrevalno sezono. Nižja stopnja velja za vse, tako za gospodinjske kot poslovne odjemalce omenjenih energentov.

Začasno znižanje stopnje DDV bo v devetih mesecih trajanja ukrepa prihodke državnega proračuna znižalo za okoli 130 milijonov EUR, od tega predvidoma 40 milijonov EUR v letu 2022 in 90 milijonov EUR v delu prihodnjega leta.

Predlog zakona je poslan v obravnavo Državnemu zboru po nujnem postopku, sprejetje pa je načrtovano na izredni seji konec avgusta 2022.

Vir: MF

Ministrstvo za infrastrukturo je v skladu s sprejeto Nacionalno strategijo za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda nosilec dveh ključnih ciljev pravičnega prehoda premogovne regije, in sicer »trajnostne preobrazbe daljinskega ogrevanja ter energetike in energetskih lokacij, ki ostajajo eden od stebrov regionalnega razvoja«.

Pet strateških ciljev strategije so pravičen energetski prehod tako Slovenije kot Savinjsko - šaleške premogovne regije, postopna sanacija in revitalizacija prostorsko in okoljsko razvrednotenih območij, dodatna regionalna povezljivost in trajnostna mobilnost, trajnosten, prožen in raznolik gospodarski razvoj ter zaposlitve in veščine za vse.

Vlada RS je naložila pripravo finančnega razreza po naslednjem ključu:

• Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo 88,66 milijonov EUR oz. 51 %,
• Ministrstvo za infrastrukturo 65,45 milijonov EUR oz. 37,6 %,
• Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport 18,25 milijonov EUR oz. 10,5 %,
• Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve 1,5 milijonov EUR oz. 0,9 %.

Vir: MZI

Na podlagi 23. člena ZSROVE Agencija za energijo vsako leto objavlja javni poziv za vstop v podporno shemo, s katerim investitorje in promotorje povabi k prijavi projektov za proizvodne naprave za proizvodnjo električne energije iz OVE in SPTE, ki se na javnem pozivu potegujejo za dodelitev pravice za prejem podpore.

V Načrtu za delovanje podporne sheme je določeno, da se v podporno shemo lahko vključujejo tudi proizvodne naprave za soproizvodnjo toplote in elektrike (SPTE) na zemeljski plin, zato je potrebno energetsko bilanco v tem delu dopolniti.

V prihodnjih javnih pozivih Agencije za energijo nove proizvodne naprave na zemeljski plin tako ne bodo več primerna tehnologija za vstop v podporno shemo.

Vir: MZI

Vir: MF

Bilančna vsota družbe SODO je na dan 31. december 2021 znašala 169,0 mio EUR in se je v primerjavi s predhodnim letom zvišala za 18,6 %. Družba je na dan 31. december 2021 izkazovala kapital v višini 19,3 mio EUR, ki je bil za 24 % višji kot v predhodnem letu. Kazalnik dobičkonosnosti sredstev (ROA) je bil 2,46 %, medtem ko je kazalnik dobičkonosnosti kapitala (ROE) znašal 21,98 %. Konec leta 2021 je bilo v družbi 40 zaposlenih.

Skladno z Investicijskim načrtom družbe SODO in urejanjem razmerij na elektroenergetski infrastrukturi (v nadaljevanju EEI) je družba SODO v letu 2021 realizirala investicije v višini 5,5 mio EUR. Gre za investicije v elektroenergetsko infrastrukturo in investicije v ostala sredstva.

Vlada Republike Slovenije je odločila, da se bilančni dobiček družbe SODO za leto 2021, ki znaša 3.810.915 EUR razporedi v druge rezerve iz dobička družbe.

Vlada Republike Slovenije je na podlagi letnega poročila, mnenja revizorja in poročila nadzornega sveta družbe podelila razrešnico direktorju in članom nadzornega sveta za delo v poslovnem letu 2021. Zahtevki iz odgovornosti za škodo se lahko uveljavljajo tudi proti osebam, ki jim je bila podeljena razrešnica.

Povezane vsebine:

• Sklep skupščine

Vir: MZI

Družba SODO se je zadolžila zaradi uravnavanja likvidnosti zaradi izpada prihodkov kot posledica ukrepov sprejetih z Zakonom o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov.

Direktor družbe SODO bo poskrbel za vpis v knjigo sklepov družbe.

Vir: MZI

Bilančna vsota družbe je na dan 31. december 2021 znašala 330,4 mio EUR in se je v primerjavi s predhodnim letom povečala predvsem zaradi presežka sredstev centra za podpore, ki so plasirana v dolgoročne finančne naložbe. Družba je na dan 31. december 2021 izkazovala kapital v višini 6,13 mio EUR, ki je bil za 3 % višji kot v predhodnem letu. Kazalnik dobičkonosnosti sredstev (ROA) je v letu 2021 znašal 0,15 %, medtem ko je kazalnik dobičkonosnosti kapitala (ROE) znašal 7,16 %. Konec leta 2021 je bilo v družbi 40 zaposlenih.

Vlada Republike Slovenije je odločila, da se bilančni dobiček družbe Borzen, d.o.o., ki znaša 433.660,74 EUR, v celoti razporedi v druge rezerve iz dobička.

Vlada RS v vlogi skupščine je ocenila, da so direktor in člani nadzornega sveta dobro opravljali delo v letu 2021 ter v skladu s peto in sedmo alinejo 15. člena Akta družbe podelila direktorju in članom nadzornega sveta razrešnico za delo v poslovnem letu 2021. Zahtevki iz odgovornosti za škodo se lahko uveljavljajo tudi proti osebam, ki jim je bila podeljena razrešnica.

Povezane vsebine:

• Sklep skupščine

Vir: MZI

Glede na tip proizvodne naprave so v obdobju januar - marec 2022 skupna izplačila za podpore (v milijonih EUR brez DDV) in temu pripadajoča proizvodnja električne energije (v GWh) znašali:

• hidroelektrarne         →  0,3 mio EUR za proizvodnjo v višini 3,1 GWh,
• sončne elektrarne    →  10,6 mio EUR za proizvodnjo v višini 52,5 GWh,
• bioplinske elektrarne  →  1,3 mio EUR za proizvodnjo v višini 20,6 GWh,
• elekrarne na biomaso  →  2,7 mio EUR za proizvodnjo v višini 41,6 GWh,
• SPTE na fosilna goriva →  10,0 mio EUR za proizvodnjo v višini 144,4 GWh,
• druge naprave              →  0,8 mio EUR za proizvodnjo v višini 1,7 GWh.

V primerjavi z obdobjem 1-3-2021 je bila v obdobju 1-3-2022 evidentirana za +39 % večja proizvodnja iz sončnih elektrarn, za četrtino (+25 %) večja iz SPTE enot na fosilna goriva in za 3 % večja iz elektrarn na biomaso, na drugi strani pa beležimo velik padec (-82 %) proizvodnje iz hidroelekrarn in za -9 % manjšo proizvodnjo iz bioplinskih elektrarn. Glede na strukturo proizvodnje v prvem trimesečju 2022 prevladujejo SPTE naprave na fosilna goriva s 55 % deležem, sledijo sončne elektrarne z 20 %, elektrarne na biomaso s 16 %, bioplinske elektrarne z 8 % in hidroelektrarne z 1 % deležem celotne subvencionirane proizvodnje električne energije v shemi.

Skupna izplačila za podpore so bila v prvem trimesečju 2022 napram enakemu obdobju leta 2021 za 4,7 mio EUR oz. 15 % nižja. V obdobju 1-3-2022 je bilo sicer izplačanih za 16 % več podpor za SPTE enote na fosilna goriva, za vse ostale vire pa manj podpor kot v primerljivem obdobju leta 2021 (hidroelektrarne 80 % manj, sončne elektrarne 7 % manj, bioplinske elektrarne 55 % manj, elektrarne na biomaso 51 % manj sredstev). Za vetrne elektrarne zaradi negativnih cen za obratovalne podpore ni bilo prejetih faktur za izplačila. Glede na strukturo izplačil so v prvem trimesečju 2022 prevladovale sončne elektrarne z 41 % deležem, sledijo SPTE naprave na fosilna goriva z 39 %, elektrarne na biomaso z 11 %, bioplinske elektrarne z 5 % in hidroelektrarne z 1 % deležem vseh izplačanih podpor.

Vir: Borzen

Upravičeni nameni za sofinanciranje po javnem razpisu so:

• nakup in vgradnja naprav za proizvodnjo električne energije z izrabo sončne energije do 10 MW,
• nakup in vgradnja opreme, ki je neposredno povezana s pridobivanjem električne energije z izrabo sončne energije, hranilnikov energije z močjo, ki je enaka ali manjša od moči vgrajenih naprav za proizvodnjo električne energije z izrabo sončne energije, in priključitev na elektroenergetsko omrežje,
• stroški storitev strokovnega nadzora gradnje v vrednosti 3 % od upravičenih stroškov operacije.

Skupna višina finančne spodbude za izvedbo posameznega projekta znaša največ 20 % vrednosti upravičenih stroškov operacije, vendar ne več kot 200 EUR na 1 kW instalirane nazivne moči naprave za proizvodnjo električne energije z izrabo sončne energije.

Zaradi povečanega števila prijav na razpis vrednost upravičenih stroškov iz prispelih vlog presega trenutno razpoložljiva sredstva. Z namenom omogočitve sofinanciranja operacij za vse prispele vloge Ministrstvo za infrastrukturo povišuje javna sredstva na razpisu. Nova skupna višina nepovratnih sredstev evropske kohezijske politike, ki je na razpolago za sofinanciranje operacij po tem javnem razpisu v obdobju 2021 do 2023, znaša 37,36 milijonov EUR. Dodeljena sredstva odobrenih operacij morajo biti s strani upravičencev porabljena do konca oktobra 2023.

Zadnji rok za oddajo vlog je 16. 9. 2022

Javni razpis, ki ga financira Evropska unija iz Kohezijskega sklada, se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020, prednostne osi "Trajnostna raba in proizvodnja energije in pametna omrežja", prednostne naložbe "Spodbujanje proizvodnje in distribucije energije, ki izvira iz obnovljivih virov".

Podrobnosti

Vir: MZI

Vlada je z namenom zaščite najranljivejših v negotovih razmerah izdala Uredbo o določitvi cen plina iz plinskega sistema. Z uredbo bo omejila najvišjo dovoljeno maloprodajno ceno za zaščitene odjemalce, kot jih opredeljuje Zakon o oskrbi s plini. To so v prvi vrsti gospodinjski odjemalci in skupni gospodinjski odjemalci, torej končni gospodinjski odjemalci, ki oskrbujejo toploto več gospodinjstev preko skupne kurilne naprave v njihovi lasti ali solasti. Med zaščitene odjemalce spadajo tudi osnovne socialne službe, torej izvajalci zdravstvene dejavnosti z nastanitvenimi prostori (bolnišnice), dijaški in študentski domovi in izvajalci socialnovarstvenih storitev institucionalnega varstva (javni domovi za starejše) ter zapori. Med zaščitene odjemalce pa po zakonodaji sodijo tudi mali poslovni odjemalci, ki imajo letno porabo manjšo od 100.000 kWh.

Najvišje dovoljene tarifne postavke cene za plin bodo za:

• gospodinjstva in za skupne gospodinjske odjemalce znašale 0,07300 €/kWh (brez DDV),
• male poslovne odjemalce in osnovne socialne službe znašale 0,07900 €/kWh (brez DDV).

Vlada bo poleg regulacije tarifnih postavk sprejela še dodatne ukrepe za znižanje računa zaščitenih kategorij, in sicer ohranitev 50 % znižane stopnje trošarin in znižana stopnja DDV iz 22 % na na 9,5 %.

Na mesečni ravni bo po uvedbi regulacije tako povprečni gospodinjski odjemalec (z letno porabo plina 10.730 kWh) odštel okoli 96 evrov, povprečni skupni gospodinjski odjemalec (z letno porabo plina 17.244 kWh) odštel okoli 154 evrov in odjem osnovne socialne služba (z letno porabo 100.000 kWh) okoli 927 evrov. Znesek povprečnega malega poslovnega odjemalca (z letno porabo 25.393 kWh) bo znašal 235,5 evrov na mesec.

Za povprečnega gospodinjskega odjemalca bodo vsi ukrepi (regulacija cen, znižana trošarina in DDV) upoštevajoč objavljene tržne cene dobaviteljev, ki naj bi veljale 1. septembra 2022, na letni ravni prinesli:

• okoli 10 % oziroma nekje od 90 do 130 evrov prihranka za odjemalce, ki imajo sklenjene pogodbe pri cenejših dobaviteljih,
• od 13 do 37 % oziroma od 170 do 675 evrov prihranka za odjemalce, ki imajo sklenjene pogodbe pri dražjih dobaviteljih (ki presegajo z uredbo postavljeno najvišjo dovoljeno ceno plina).

Povprečni skupni gospodinjski odjemalec bo na letni ravni prihranil:

• okoli 10 % oziroma do 210 evrov, če ima sklenjeno pogodbo pri cenejših dobaviteljih,
• od 13 do 37 % oziroma od 270 do 1083 evrov, če ima sklenjeno pogodbo pri dražjih dobaviteljih .

Povprečnemu malemu poslovnemu odjemalcu bodo vsi ukrepi, upoštevajoč objavljene tržne cene dobaviteljev, ki naj bi veljale 1. septembra 2022, na letni ravni prinesli:

• 10 % (od 205 do 313 evrov) prihranka, če ima sklenjeno pogodbo pri cenejših dobaviteljih,
• od 11 % do 34 % (od 350 do 1420 evrov) prihranka, če ima sklenjeno pogodbe pri dražjih dobaviteljih.

Povprečnemu odjemu osnovne socialne službe, bodo vsi ukrepi na letni ravni prinesli:

• do 11 % (1390 evrov) prihranka, če ima sklenjeno pogodbo pri cenejših dobaviteljih,
• do 44 % (8710 evrov) prihranka, či ima sklenjeno pogodbo pri srednje dražjih dobaviteljih,
• do 55 % (13.590 evrov) prihranka, če ima sklenjeno pogodbo pri najdražjih dobaviteljih.

Uredba bo veljala od 1. septembra 2022 do 31. avgusta 2023.

Povezava na objavljeno uredbo

Vir: MZI

Po uveljavitvi uredbe je bilo Ministrstvo za infrastrukturo s strani distribucijskega operaterja električne energije in udeležencev trga obveščeno, da določeni poslovni odjemalci, ki po Zakonu o oskrbi z električno energijo ne izpolnjujejo pogojev za male poslovne odjemalce, izvajajo aktivnosti, s katerimi bi pridobili status malih poslovnih odjemalcev za določena merilna mesta. Te aktivnosti izvajajo za namen koriščenja ugodnosti, ki jih prinaša uredba. Pojavljajo se primeri, ko večji poslovni odjemalci z več merilnimi mesti na isti pogodbi o dobavi električne energije iz pogodbe izločajo merilna mesta z močjo, nižjo od 43 kW. Zanje želijo sklepati ločene pogodbe, da bi se na ta način uvrstili pod male poslovne uporabnike in prišli do nižjih reguliranih cen električne energije.

To je neskladno z namenom uredbe, torej zaščititi najranljivejše kategorije odjemalcev električne energije. Da se to dogajanje prepreči, je vlada uredbo dopolnila.

Dopolnitve zagotavljajo, da se bo odslej upoštevalo le dejanske male poslovne uporabnike, ki naj bi jih uredba ščitila. Mali poslovni odjemalci sicer lahko imajo več merilnih mest, a njihova skupna priključna moč vseh merilnih mest ne sme presegati 86 kW (pod pogojem, da imajo različne pogodbe za merilna mesta pod in nad 43 kW). Poleg tega pa morajo v izogib bodočim zlorabam izpolnjevati tudi pogoj, da je bilo soglasje za priključitev merilnih mest izdano do vključno 21. julija 2022.

Vlada je na seji odločila, da Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo v sodelovanju z Ministrstvom za infrastrukturo do prihodnje redne seje pripravi analizo o možnosti vključitve ostalih malih odjemalcev v shemo regulirane cene električne energije.

Podrobnosti

Vir: MZI

V okviru ukrepov za zajezitev energetske draginje je Vlada RS danes sprejela uredbo, s katero se sprejeti ukrepi znižanih trošarin na energente in električno energijo ohranjajo tudi v prihodnje.

Zakon o trošarinah daje vladi pooblastilo za zmanjšanje ali povečanje trošarine v skladu z ekonomsko politiko države. Trošarina od energentov in za elektrtično energijo se plačuje v absolutnem znesku, ki je določen za posamezno vrsto izdelka in različno glede na namen.

S sprejeto uredbo se ohranjajo trenutno veljavne trošarine, ki:

• za bencinsko gorivo znašajo 0,359 evra/liter;
• za plinsko olje za pogon (dizelsko gorivo) znašajo 0,330 evra/liter;
• za plinsko olje za gorivo za ogrevanje (esktra lahko kurilno olje) znašajo 0,07875 evra/liter;
• za zemeljski plin za gorivo za ogrevanje znašajo 0,86 evra za MWh;
• za električno energijo s stopnjo od 0 do 10.000 MWh/leto znašajo 1,525 evra za MWh,
• za električno energijo s stopnjo nad 10.000 MWh/leto znašajo 0,90 evra za MWh.

Uredba začne veljati 1. avgusta 2022.  

Vir: MF

Poročilo je osredotočeno na opis jedrske varnosti edine slovenske Jedrske elektrarne Krško (JEK), za katero URSJV ocenjuje, da je v tem obdobju varno obratovala, saj niso bile ugotovljene nobene posebne težave oziroma odstopanja.

V tem poročevalskem obdobju se je izvajanje po-fukušimskega nacionalnega akcijskega načrta ter znotraj tega izvajanje Programa nadgradnje varnosti (PNV) JEK praktično zaključilo z izvedbo vseh prvotno načrtovanih izboljšav PNV. Poleg tega bo JEK kmalu zaključil z izgradnjo suhega skladišča izrabljenega goriva, ki še poteka in prav tako spada med izzive prejšnjega pregledovalnega sestanka. Suho skladišče z zunanjo ureditvijo in vso potrebno infrastrukturo bo predvidoma dokončano v drugi polovici leta 2022.

Poročilo obravnava še določene druge relevantne teme, kot so načrtovanje dolgoročnega obratovanja elektrarne, spodbujanje varnostne kulture, redno izvajanje mednarodnih strokovnih pregledov v JEK ter tudi izkušnje elektrarne z odzivom na pandemijo COVID-19.

Vir: MOP

Kljub nekaterim podražitvam v zadnjem času so trenutne cene za gospodinjstva precej nižje in temeljijo še na cenah izpred krize. Cene za gospodinjstva se med dobavitelji tudi precej razlikujejo, pri čemer je razlika med najugodnejšim in najdražjim ponudnikom tudi več kot dvakratna. V nekaterih primerih je opazen tudi trend, da dobavitelji uvajajo dražje tarife za nove odjemalce, za stare pa ohranjajo nižje. Dobavitelji se zaradi velikih razlik v cenah namreč pripravljajo na morebitne večje navale novih odjemalcev, ki so bili prej uporabniki dražjih dobaviteljev oziroma tistih dobaviteljev, ki so prenehali z dejavnostjo.

Vlada se strinja, da gre pri trenutnih gibanjih cen na trgu za hude motnje in ne za »redna sezonska nihanja«, kot jih opredeljuje 8. člen Zakona o kontroli cen, ki sicer določa tudi, da lahko vlada z uredbo v določenih primerih določi ustrezne ukrepe kontrole cen.

Za gospodinjske odjemalce in za porabo v skupnih prostorih večstanovanjskih stavb in skupnih prostorih v mešanih večstanovanjsko-poslovnih stavbah znašajo najvišje dovoljene tarifne postavke cene za električno energijo (brez DDV):

• za višjo dnevno tarifno postavko (VT) = 0,11800 EUR/kWh,
• za nižjo dnevno tarifno postavko (MT) = 0,08200 EUR/kWh,
• za enotno dnevno tarifno postavko (ET) = 0,09800 EUR/kWh.

Za male poslovne odjemalce (odjemalci s priključno močjo enako ali manjšo od 43 kW, ki niso gospodinjski odjemalci) znašajo najvišje dovoljene tarifne postavke cene za električno energijo (brez DDV):

• za višjo dnevno tarifno postavko (VT) = 0,13800 EUR/kWh,
• za nižjo dnevno tarifno postavko (MT) = 0,09900 EUR/kWh,
• za enotno dnevno tarifno postavko (ET) = 0,12400 EUR/kWh.

Vlada bo poleg omejitve cene električne energije v času uporabe uredbe za 50 % znižala tudi prispevek za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije (prispevek OVE in SPTE), ohranila 50 % znižanje trošarin in znižala davčno stopnjo DDV na 9,5 %.

Za povprečnega gospodinjskega odjemalca bodo vsi ukrepi (regulacija cen, znižanje dajatev in DDV) upoštevajoč objavljene tržne cene dobaviteljev, ki naj bi veljale 1. septembra 2022, na letni ravni prinesle:

• do 15 % (do 115 EUR) prihranka za odjemalce, ki se danes oskrbujejo pri cenejših dobaviteljih,
• do 30 % (do 335 EUR) prihranka za odjemalce, ki se danes oskrbujejo pri dražjih dobaviteljih,
• do 56 % (do 960 EUR) prihranka za odjemalce, ki se danes oskrbujejo na zasilni oskrbi.

Za povprečnega malega poslovnega odjemalca (MPO) bodo vsi ukrepi upoštevajoč objavljene tržne cene dobaviteljev, ki naj bi veljale 1. septembra 2022, na letni ravni prinesle:

• do 9 % (do 254 EUR) prihranka za odjemalce, ki se danes oskrbujejo pri cenejših dobaviteljih,
• do 37 % (do 1760 EUR) prihranka za odjemalce, ki se danes oskrbujejo pri dražjih dobaviteljih,
• do 48 % (do 3260 EUR) prihranka za odjemalce, ki se danes oskrbujejo na zasilni oskrbi.

Za večstanovanjske stavbe, ki so danes pri največjem dobavitelju, ocenjujemo, da bodo nova določila predstavljala okoli 36 % prihranka na letnem nivoju glede na objavljene tržne cene, kar predstavlja okoli 400 evrov prihranka.

Trg v letu 2023 predvideva tudi nove podražitve električne energije. Zaradi sprejete uredbe bodo gospodinjskim odjemalcem, večstanovanjskim stavbam in malim poslovnim odjemalcem preprečene dodatne podražitve. Po vladnih izračunih dodatni prihranki zaradi ohranitve reguliranih cen na letnem niovoju znašajo okoli 400 EUR za povprečno gospodinjstvo, okoli 800 EUR za male poslovne odjemalce in okoli 500 EUR za večstanovanjske stavbe.

Dobavitelji, ki od uveljavitve te uredbe dobavljajo električno energijo tem skupinam odjemalcem, v času uporabe te uredbe ne smejo prenehati z dobavo tem kategorijam odjemalcev. Dobavitelji ne smejo odkloniti sklenitve pogodbe o dobavi z novimi odjemalci. Odjemalci ne izgubijo pravice do menjave dobavitelja. Uredba bo veljala od 1. septembra 2022 do 31. avgusta 2023.

Povezava na objavljeno uredbo

Vir: MZI

S ciljem blažitve škodljivih posledic občutnega zmanjšanja dobave zemeljskega plina, je vlada ministru, pristojnemu za energijo, naložila ustanovitev kriznih skupin za delovanje plinskega in elektroenergetskega sistema v kriznih razmerah. V krizni skupini bodo vključeni drugi vladni resorji in organi, prav tako pa predstavniki gospodarskih združenj in drugih organov.

Vlada je ministru prav tako naložila, da skupaj s sistemskim operaterjem in distribucijskim operaterjem pripravi preventivne in pripravljalne ukrepe za izvajanje kriznih scenarijev oskrbe z električno energijo. Ob tem vlada poziva Slovenski državni holding, da organi upravljanja družb, ki upravljajo sistemske proizvodne vire za oskrbo z električno energijo, poskrbijo za zadostno in pravočasno pripravljenost sistemskih virov in zalog za delovanje v kriznih razmerah.

Vlada je ministru, pristojnemu za energijo, prav tako naložila, da skupaj s sistemskim operaterjem in distribucijskim operaterjem pripravi načrt povečanja zmogljivosti proizvodnje električne energije iz sončne energije za 1000 MW do leta 2025 na primernih lokacijah.

Vir: MZI

Reka Sava se je zaradi delovanja NEK v juniju 2022 segrevala povprečno za 2,9 ºC in največ za 3,0 ºC od dovoljenih 3 ºC.

Največja skupna dopustna letna radioaktivnost tritija v tekočinskih izpustih je 45 TBq. Od tega je delež tritija junija 2022 znašal 9,5 % letne omejitve, njegov skupni delež do konca junija 2022 pa 28,5 % letne omejitve. Za ostale radionuklide, katerih dopustna letna radioaktivnost je 100 GBq, je njihov delež v juniju 2022 znašal 0,00028 % letne omejitve, v prvi polovici leta 2022 pa 0,0041 % letne omejitve.

Celoten vpliv na prebivalstvo zaradi izpustov radioaktivnih snovi je omejen z dozo 50 μSv na razdalji 500 metrov od reaktorja. Ocenjen vpliv je v juniju 2022 znašal 0,05 % letne omejitve, do konca junija 2022 pa 0,5 % letne omejitve.

V juniju 2022 je bilo uskladiščenih 6,656 m³ nizko in srednje radioaktivnih odpadkov.

Vir: NEK