Energetika Portalhttps://www.energetika-portal.siNoviceen.UTF-8TYPO3 NewsMon, 29 Nov 2021 12:52:56 +0100Mon, 29 Nov 2021 12:52:56 +0100TYPO3 EXT:newsnews-4640Fri, 26 Nov 2021 11:15:28 +0100Izdana Uredba o načinu določanja in obračunavanja prispevkov za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije iz OVE in SPTE/nc/novica/n/izdana-uredba-o-nacinu-dolocanja-in-obracunavanja-prispevkov-za-zagotavljanje-podpor-proiz-4640/Vlada RS je na 104. redni seji izdala Uredbo o načinu določanja in obračunavanja prispevkov za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije. Uredba je objavljena v Uradnem listu RS, št. 184/2021.Zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (ZSROVE) določa, da se sredstva za izvajanje programov podpor zagotavljajo s prispevkom za zagotavljanje podpor električni energiji iz obnovljivih virov (OVE) in soproizvodnje z visokim izkoristkom (SPTE), ki ga morajo plačevati poleg končnih porabnikov električne energije tudi končni odjemalci zemeljskega plina, drugih tekočih in trdih fosilnih goriv ter daljinske toplote.

ZSROVE določa nove dodatne pogoje, ki jih morajo izpolnjevati energetsko intenzivna podjetja, da so lahko upravičena do znižanega prispevka za spodbujanje obnovljivih virov energije (OVE) in soproizvodnje z visokim izkoristkom (SPTE). Energetsko intenzivna podjetja so upravičena do znižanja prispevka iz 16. člena ZSROVE pod pogoji, da:

  • izvajajo ukrepe iz energetskega pregleda na podlagi zakona, ki ureja učinkovito rabo energije;
  • izvajajo sistem upravljanja z energijo v skladu s standardom SIST EN ISO 50001 ali sistem upravljanja z okoljem v skladu s standardom SIST EN ISO 14001 ter je izveden minimalni pregled v skladu s Prilogo A, točko A.3 standarda SIST ISO 50002, ki se izvede vsaka štiri leta; ali
  • proizvajajo energijo iz obnovljivih virov energije.

Za temeljito prenovo podporne sheme za spodbujanje obnovljive energije po ZSROVE, ki jo bo treba priglasiti Evropski komisiji, se bo izvajala dosedanja shema. Sprememba po ZSROVE, ki začne delovati za elektro intenzivna podjetja že v naslednjem letu, ko bodo upravičeni do znižanja prispevka, pa zahteva sprejetje nove Uredbe o načinu določanja in obračunavanja prispevkov za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije.

Ocenjeno je, da se število odjemalcev, ki so upravičeni do olajšave, ne bo bistveno spremenilo. Gre za energetsko intenzivne odjemalce električne energije, od katerih večina že izvaja ukrepe, ki so kot dodatni pogoj zapisani v ZSROVE. Odjemalcem je v interesu, da izvedejo energetski pregled in določijo ukrepe za povečanje energetske učinkovitosti, saj lahko tako znižajo svoje stroške za energijo.

Vir: MZI

]]>
Predpisi SLO
news-4639Fri, 26 Nov 2021 10:43:20 +0100Sklep o izvedbi načrtovanja za DV 2x 110 kV Brestanica–Hudo/nc/novica/n/sklep-o-izvedbi-nacrtovanja-za-dv-2x-110-kv-brestanica-hudo-4639/Vlada je na 104. redni seji sprejela Sklep o izvedbi državnega prostorskega načrtovanja v združenem postopku načrtovanja in dovoljevanja za daljnovod (DV) 2x 110 kV Brestanica–Hudo, odsek Brestanica–Družinska vas. Sklep je pripravljen na podlagi pobude za pripravo državnega prostorskega načrta (DPN), ki jo je podalo Ministrstvo za infrastrukturo.Cilj načrtovane ureditve je zagotoviti kakovostno in zanesljivo oskrbo Dolenjske in Bele krajine z električno energijo, saj obstoječi enosistemski 110 kV daljnovod Brestanica–Hudo tega ne omogoča. Omenjeno območje ima tudi nezanesljivo rezervno napajanje v primeru izpada daljnovoda 2 x 110 kV Krško–Hudo. 

Prostorske ureditve se nahajajo na območju občin Krško, Škocjan in Šmarješke Toplice.

Načrtovane prostorske ureditve se bodo izvedle na način, da se bo na prvem odseku med Brestanico in Družinsko vasjo izvedla rušitev obstoječega enosistemskega 110 kV daljnovoda in zgradil nov dvosistemski 2 x 110 kV daljnovod. Ureditev zajema rekonstrukcijo navedenega odseka obstoječega daljnovoda v skupni dolžini približno 25 km, odstranitev obstoječega daljnovoda na tem odseku in spremljajoče ureditve, kot so dostopne poti in ureditve, ki jih bodo izhajale iz priporočil okoljskega poročila.

Z rekonstrukcijo daljnovoda se bo nadgradil obstoječi enosistemski v dvosistemski 110 kV daljnovod, s čimer se bo povečala njegova prenosna zmogljivost, zanesljivost in varnost.

Vir: MOP

]]>
Energetska infrastruktura
news-4638Fri, 26 Nov 2021 09:56:58 +0100DPN za daljnovod 2 x 110 kV Trebnje–Mokronog–Sevnica/nc/novica/n/dpn-za-daljnovod-2-x-110-kv-trebnje-mokronog-sevnica-4638/Vlada RS je na 104. redni seji izdala Uredbo o državnem prostorskem načrtu (DPN) za daljnovod 2 x 110 kV Trebnje–Mokronog–Sevnica. Z novim daljnovodom bo omogočena boljša in zanesljivejša oskrba z električno energijo, kar je posebej pomembno z vidika uporabnikov v okviru obstoječih in predvidenih gospodarskih con na območju občin, po katerih poteka.Predmet državnega prostorskega načrta (DPN) je umestitev daljnovoda 2 × 110 kV Trebnje–Mokronog-Sevnica v prostor. Dvosistemski daljnovod nazivne napetosti 110 kV bo potekal na območju občin Trebnje, Mirna, Mokronog–Trebelno, Šentrupert in Sevnica v okvirni dolžini približno 24,4 kilometrov.

Območje DPN vključuje varovalni pas daljnovoda, potrebne gozdne poseke in dostopne poti, ki bodo potrebne za dostopanje do stojnih mest stebrov med gradnjo in obratovanje oz. za vzdrževanje daljnovoda.

Daljnovod se na odseku od začetka trase do območja poselitve pri razdelilni transformatorski postaji (RTP) Mokronog v dolžini približno 9,4 kilometrov, izvede kot nadzemni vod. Na območju vključitve v RTP Mokronog se izvede kot podzemni vod v dolžini približno 490 metrov. Zatem se trasa nadaljuje kot nadzemni vod v dolžini približno 14,5 kilometrov vse do območja RTP Sevnica, kjer se na območju vključitve v RTP izvede kot podzemni vod v dolžini približno 170 metrov.

Uredba, ki je objavljena v Uradnem listu RS št. 184/2021, je podlaga za izdajo gradbenega dovoljenja.

Vir: MOP

]]>
Energetska infrastruktura
news-4610Thu, 25 Nov 2021 09:39:00 +0100SET Plan konferenca 2021/nc/novica/n/set-plan-konferenca-2021-4610/Ministrstvo za infrastrukturo v sodelovanju z Evropsko komisijo 25. in 26. novembra 2021 organizira redno letno konferenco o Strateškem načrtu za energetsko tehnologijo (SET Plan konferenca 2021). Konferenca bo potekala na Bledu, možna pa bo tudi aktivna udeležba preko svetovnega spleta.SET Plan konferenca je stična točka deležnikov s področja energetike ter raziskav in inovacij in se tradicionalno odvije enkrat letno v državi, ki predseduje Svetu Evropske unije. Letošnja konferenca, ki bo že 15. po vrsti, bo v ospredje postavila vlogo raziskav in inovacij za doseganje pravičnega in trajnostnega energetskega prehoda. To bo priložnost za razpravo o raziskavah in inovacijah v energetskem sektorju med odločevalci in oblikovalci politik, industrijo, raziskovalci, civilno družbo ter drugimi zainteresiranimi deležniki.

Cilj letošnje konference je prispevati k trenutnim razpravam o podnebnih in energetskih politikah ter o naložbah držav članic v oživitev in odpornost ter reformam, ki naslavljajo gospodarske in družbene posledice epidemije virusa COVID-19.

Osrednji del konference predstavlja panel z visokimi gosti ter štiri vsebinske razprave, kjer se bodo udeleženci med drugim posvetili vprašanjem zagotavljanja energetskega prehoda, ki je osredotočen na ljudi, digitalizaciji energetskega sektorja, integraciji obnovljivih virov energije v elektroenergetsko omrežje, pametnim omrežjem, hranjenju energije, vodiku ter ohranjanju konkurenčnosti evropskega gospodarstva tekom prehoda. Poleg vsebinskih razprav bo konferenca gostila različne stranske dogodke, predstavitve primerov in razstave.

Konferenca bo organizirana okoli štirih celostnih sklopov vsebin:

  • energija za omogočanje prehoda,
  • energija za trajnostno in vključujočo družbo,
  • energija za pametno industrijsko rast,
  • prihodnost SET načrta.

Konferenca bo potekala na Bledu v Sloveniji od 25. do 26. novembra 2021 kot hibridni dogodek z možnostjo osebne udeležbe na Bledu ali virtualne udeležbe preko spleta. Omogočeno bo tudi povezovanje med udeleženci preko spleta (t. i. match-making). Udeležba na konferenci je brezplačna, zahtevana je predhodna prijava.

Program konference

Registracija

Vir: MZI

]]>
Napovednik dogodkov
news-4637Wed, 24 Nov 2021 13:01:36 +0100Državni zbor potrdil novelo Zakona o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (ZSROVE-A)/nc/novica/n/drzavni-zbor-potrdil-novelo-zakona-o-spodbujanju-rabe-obnovljivih-virov-energije-zsrove-a-4637/Državni zbor je danes s 53 glasovi za in nobenim proti sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (ZSROVE-A), ki je bil obravnavan po skrajšanem postopku. Zakon prinaša manjše spremembe, ki bodo omogočile pravilen prenos evropske direktive o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov v slovenski pravni red.Z novelo zakona se v delu, ki se nanaša na končne odjemalce s samooskrbo iz obnovljivih virov energije, odpravllja napačen prenos 17. člena Direktive 2018/2001/EU, kjer proti republiki Sloveniji že teče odprt postopek ugotavljanja kršitve EU prava zaradi diskriminacije med različnimi končnimi odjemalci v postopku pridobivanja soglasij za priključitev. Z novim zakonom bodo imeli vsi končni odjemalci s samooskrbo iz obnovljivih virov energije pravico do enostavnega priključevanja naprav za samooskrbo ne glede na to, ali se odločajo za investicijo po t.i. starem modelu netiranja prevzetih in oddanih količin v omrežje, ali po novem načinu, kjer se bo omrežnina obračunala od celotne količine, prevzete iz omrežja, odjemalci pa bodo upravičeni do drugih ugodnosti.

Poenostavlja se tudi sam postopek vročanja soglasij za priključitev. Distribucijskemu operaterju zakon omogoča, da odločbe, izdane v postopku pridobitve soglasja za priključitev in v postopku pridobitve spremembe soglasja za priključitev za naprave za samooskrbo, katerih priključna moč ne presega 50 kW, vroča z navadno vročitvijo z vložitvijo v hišni predalčnik, poštni predal ali v elektronski predal naslovnika. Vročitev velja za opravljeno peti dan od dneva odpreme odločbe. S tem bo omogočeno izvajanje 17. člena Direktive 2018/2001/EU, ki določa, da mora distribucijski operater sprejeti ustrezne odločitve glede priključevanja naprav za samooskrbo v enem mesecu od prejema obvestila s strani končnega odjemalca.

Zakon ureja pravno podlago za izvajanje dodatnih nalog s področja spodbujanja energetske učinkovitosti, alternativnih goriv ali zmanjševanja emisij v prometu, ki jih bo opravljal Center za podpore in ne sodijo v okvir gospodarske javne službe operaterja trga. V praksi to pomeni, da bo lahko Center za podpore na podlagi pogodbe z resornim ministrstvom med drugim izvajal ukrepe spodbujanja okolju prijaznega tovornega prevozništva v cestnem prometu za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Ukrep, vezan na epidemijo COVID-19, namenja finančno spodbudo prometnemu sektorju v višini 10 milijonov EUR iz Sklada za podnebne spremembe v obdobju 2021 2023.

Vir: MZI

]]>
Predpisi SLO
news-4636Wed, 24 Nov 2021 11:49:22 +0100Vlada sprejela amandmaje k noveli Zakona o postopnem zapiranju rudnika Trbovlje-Hrastnik/nc/novica/n/vlada-sprejela-amandmaje-k-noveli-zakona-o-postopnem-zapiranju-rudnika-trbovlje-hrastnik-4636/Vlada Republike Slovenije je na 298. dopisni seji sprejela predlog amandmajev k predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje-Hrastnik in razvojnem prestrukturiranju regije. S predlaganim zakonom se podaljšuje rok za zaključek zapiralnih del iz do sedaj predvidenega obdobja konec leta 2020 na konec leta 2023. V obdobju podaljšanja se bo lahko izvedlo dokončanje zapiralnih del, dokončanje upravnih postopkov za popolno in trajno opustitev izvajanja rudarskih del ter postopek likvidacije družbe RTH d.o.o. Trbovlje - v likvidaciji.

Predlog amandmajev k posameznim členom Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje-Hrastnik in razvojnem prestrukturiranju regije je tehnične narave in je pripravljen na podlagi mnenja Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora in upošteva predloge podane s strani te službe.

Dokončanje vseh zapiralnih del, izvedba dokončne sanacije okolja in vložitev zahteve za izdajo odločbe o prenehanju pravic in obveznosti nosilca rudarske pravice za izkoriščanje na celotnem pridobivalnem prostoru Trbovlje-Hrastnik se izvede do 31. decembra 2022, postopek za izdajo odločbe o ukinitvi pravic in obveznosti ter likvidacija družbe RTH, Rudnik Trbovlje-Hrastnik d. o. o. – v likvidaciji, pa se izvede do 31. decembra 2023.

Vir: MZI

]]>
Predpisi SLO
news-4634Fri, 19 Nov 2021 09:05:00 +0100Mednarodni sporazum o statističnem prenosu obnovljive energije/nc/novica/n/mednarodni-sporazum-o-statisticnem-prenosu-obnovljive-energije-4634/Vlada RS je na včerajšnji 103. redni seji je sprejela sklep o Sporazumu o statističnem prenosu obnovljive energije med Republiko Slovenijo in Češko republiko ter Borzenom d.o.o. kot sopodpisnikom sporazuma.Slovenija bi morala v letu 2020 doseči 25 % delež obnovljivih virov energije (OVE) v bruto končni rabi energije. V letu 2020 je delež OVE v končni bruto rabi energije v Sloveniji po začasnih revidiranih podatkih Statističnega urada Republike Slovenije znašal 24,16 %. Slednje pomeni, da Slovenija zavezujočega cilja za leto 2020 ni dosegla. Manjkajoči delež znaša manj od 1 odstotne točke oz. 455 GWh. Skladno z evropskimi direktivami in uredbami je Slovenija dolžna sprejeti potrebne dodatne ukrepe v roku enega leta za zapolnitev vrzeli glede na nacionalni cilj deleža OVE za leto 2020. Pri tem je za leto 2020 edini možni mehanizem statistični prenos določene količine energije iz obnovljivih virov iz ene države članice v drugo.

Skladno s tem bo Slovenija sklenila Sporazum o statističnem prenosu obnovljive energije s Češko republiko. Sporazum bo vzpostavil okvir za statistični prenos obnovljive energije, na podlagi katerega bo Slovenija kupila manjkajoči delež OVE za leto 2020. Statistični prenos mora biti realiziran in notificiran Evropski komisiji do 31. 12. 2021, s čimer bo Slovenija izpolnila cilj 25 % deleža OVE v letu 2020, ki v skladu s Prilogo IV Uredbe (EU) 2021/1060 o določitvi skupnih določb o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu plus, Kohezijskem skladu, Skladu za pravični prehod in Evropskem skladu za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo ter finančnih pravil zanje in za Sklad za azil, migracije in vključevanje, Sklad za notranjo varnost in Instrument za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko predstavlja enega od omogočitvenih pogojev za črpanje kohezijskih sredstev v naslednji finančni perspektivi 2021 - 2027.

Vir: MZI

]]>
Politika EU
news-4635Fri, 19 Nov 2021 07:34:00 +0100Izdana uredba o javno-zasebnem partnerstvu v Vojašnici Petra Petriča/nc/novica/n/izdana-uredba-o-javno-zasebnem-partnerstvu-v-vojasnici-petra-petrica-4635/Vlada Republike Slovenije je na včerašnji 103. redni seji izdala Uredbo o javno-zasebnem partnerstvu pri izvedbi projekta Vozlišče v Vojašnici Petra Petriča v Kranju. Vozlišče RESHUB v Kranju je pilotni projekt vseevropskega projekta RESHUB Network in Europe, ki ga je Ministrstvo za obrambo predlagalo v okviru Posvetovalnega foruma za trajnostno energijo obrambnega in varnostnega sektorja. RESHUB Network in Europe je prvi obrambni energetski projekt, ki je financiran iz EU skladov (Sklad za strukturne spremembe, ang. Structural Reform Support Program). Sredstva v višini 310.000 EUR so dodeljena Republiki Sloveniji za izdelavo študije izvedljivosti za pet vojašnic v Sloveniji in po eno vojašnico v Avstriji, Belgiji, Nemčiji in na Madžarskem. S pilotnim projektom v Kranju se postavlja temelje »vodikove avtoceste« za obrambni in varnostni sektor v EU.

Predlagana uredba vsebuje odločitev o ugotovitvi javnega interesa za sklenitev javno zasebnega partnerstva in izvedbo projekta Vozlišče v Vojašnici Petra Petriča v Kranju v eni izmed oblik javno-zasebnega partnerstva. Uredba je temeljni okvir prihodnjega pogodbenega razmerja, natančnejša opredelitev vseh sestavin pogodbenega razmerja pa bo izvedena v okviru koncesijske pogodbe. Kot vrsta javno-zasebnega partnerstva je na podlagi ugotovitev iz investicijskega programa in ocene upravičenosti določeno koncesijsko javno-zasebno partnerstvo, in sicer gre za koncesijo storitve.

Predmet koncesije je izvajanje storitev pogodbenega zagotavljanja prihranka energije v objektih vojašnice Petra Petriča Kranj, zagotavljanje avtonomnega delovanja vojašnice ter pravica do prodaje proizvedenih energentov. Uredba ureja tudi bistvene dele postopka izbire koncesionarja, predvsem posamezne faze konkurenčnega dialoga in strokovno komisijo za izbiro, poročanje koncesionarja in izvajanje nadzora javnega partnerja nad izvajanjem koncesionirane dejavnosti.

Vir: MO

]]>
Energetska prenova stavb
news-4630Thu, 18 Nov 2021 09:48:00 +0100Maloprodajne cene električne energije v 3. trimesečju 2021/nc/novica/n/maloprodajne-cene-elektricne-energije-v-3-trimesecju-2021-4630/Ministrstvo za infrastrukturo je objavilo statistiko strukture reprezentativnih cen električne energije za gospodinjske in negospodinjske odjemalce na maloprodajnem trgu Slovenije za 3. trimesečje (julij - september) leta 2021. Maloprodajna cena za povprečnega gospodinjskega odjemalca je znašala 173 EUR/MWh in se je v obdobju treh mesecev povišala za 5 %, za povprečnega negospodinjskega odjemalca pa je znašala 117 EUR/MWh, kar je 8 % več kot v prejšnjem trimesečju.Na nacionalnem nivoju so objavljeni uradni podatki strukture reprezentativnih cen električne energije za statistične skupine gospodinjskih in negospodinjskih odjemalcev na maloprodajnem trgu v Sloveniji za tretje trimesečje (julij - september) leta 2021.

Gospodinjski odjem
Maloprodajna cena za povprečnega gospodinjskega odjemalca na nacionalnem nivoju je v 3. trimesečju 2021 znašala 173,2 EUR/MWh in je bila za 5 % višja od maloprodajne cene v prejšnjem 2. trimesečju 2021. Maloprodajna cena se je v 3. trimesečju 2021 vrnila na raven cene izpred enega leta.

Postavka cena električne energije, kot tržna kategorija v pristojnosti določanja dobaviteljev, je v 3. trimesečju 2021 za povprečnega gospodinjskega odjemalca znašala 66,4 EUR/MWh (brez DDV), kar je 2 % več kot pred letom dni. Glede na prejšnje trimesečje so se cene v 3. trimesečju 2021 dvignile v povprečju za 3 %. Omrežnina za uporabo elektroenergetskega sistema, ki je regulativno določena za celotno področje države, je znašala 52,4 EUR/MWh (brez DDV) in je bila v opazovanem obdobju enega leta nižja za 3 %. Zaračunane dajatve za namene energetike (prispevek za podpore proizvodnji električne energije iz OVE in SPTE, prispevek za energetsko učinkovitost, prispevek za delovanje operaterja trga z električno energijo) so za povprečnega gospodinjskega odjemalca v 3. trimesečju 2021 znašale 20,1 EUR/MWh (brez DDV) in so se v obdobju enega leta povišale za 2 %. Trošarina je v 3. trimesečju znašala 3,05 EUR/MWh (brez DDV) in se v obdobju enega leta ni spreminjala.

V 3. trimesečju 2021 je za povprečnega gospodinjskega odjemalca delež postavke energija v strukturi maloprodajne cene znašal 38,4 %, delež omrežnine 30,2 %, delež dajatev v energetiki 11,6 %, delež trošarine 1,8 % in davek na dodano vrednost 18,0 % končne maloprodajne cene.

Podrobnejši podatki strukture maloprodajne cene električne energije za gospodinjske odjemalce na četrtletnem nivoju so dostopne v statistični časovni vrsti:

 
Negospodinjski odjem
Maloprodajna cena za povprečnega negospodinjskega odjemalca na nacionalnem nivoju je 3. trimesečju 2021 znašala 116,6 EUR/MWh in je bila za 8 % višja od maloprodajne cene v 2. trimesečju 2021. V obdobju enega leta se maloprodajna cena za povprečnega negospodinjskega porabnika povišala za 7 %.

Cena električne energije, ki se prosto oblikuje na trgu, je v 3. trimesečju 2021 za povprečnega negospodinjskega odjemalca znašala 63,1 EUR/MWh (brez DDV), kar je 9 % več kot pred letom dni. Glede na prejšnje trimesečje so se cene v 3. trimesečju 2021 dvignile v povprečju za 12 %, največ na segmentu večjih porabnikov (porabniške skupine IE in IF), kjer so bile pogodbene cene višje za četrtino. Regulirana omrežnina za uporabo elektroenergetskega sistema, ki je znašala 18,9 EUR/MWh (brez DDV), se je v obdobju enega leta povišala za 3 %. Dajatve za namene energetike so za povprečnega negospodinjskega odjemalca v 3. trimesečju 2021 znašale 10,8 EUR/MWh (brez DDV) in so se v obdobju enega leta v povprečju povišale za 4 %. Povprečnemu negospodinjskemu odjemalcu je bila v 3. trimesečju 2021 zaračunana trošarina v višini 2,8 EUR/MWh (brez DDV), kar je 6 % več kot leto pred tem.

V 3. trimesečju 2021 je za povprečnega negospodinjskega odjemalca delež postavke za dobavo energije znašal 66,0 %, delež omrežnine 19,8 %, delež dajatev v energetiki 11,3 %, delež trošarine pa 2,9 % cene brez vključenega DDV.

Podrobnejši podatki strukture maloprodajne cene električne energije za negospodinjske odjemalce na četrtletnem nivoju so dostopne v statistični časovni vrsti:

Vir: MZI

]]>
Statistika
news-4632Thu, 18 Nov 2021 09:30:00 +0100Na devetem javnem pozivu izbranih 41 projektov za vstop v podporno shemo OVE in SPTE/nc/novica/n/na-devetem-javnem-pozivu-izbranih-41-projektov-za-vstop-v-podporno-shemo-ove-in-spte-4632/Agencija za energijo je zaključila postopek izbora projektov proizvodnih naprav za proizvodnjo elektrike iz OVE in v SPTE za vstop v podporno shemo. Skupna vrednost razpisanih sredstev je bila 10 mio EUR. V roku je prispelo 48 prijav, izbranih pa je bilo 41 projektov skupne nazive električne moči 36,9 MW. Med izbranimi projekti po številu prevladujejo sončne elektrarne, glede na skupno nazivno električno moč pa SPTE naprave na fosilno gorivo.Javni poziv k prijavi projektov je Agencija za energijo objavila julija 2021. Predmet javnega poziva je bil izbor projektov za proizvodne naprave na obnovljive vire energije (OVE) in iz soproizvodnje z visokim izkoristkom (SPTE), za v katerih proizvedeno elektriko bodo proizvajalci upravičeni do pridobitve podpore. Skupna vrednost razpisanih sredstev po objavljenem javnem pozivu je bila 10 milijonov EUR. Višina predvidenih letnih sredstev, ki se namenijo investitorjem za podpore na letnem nivoju za nove vstope proizvodnih naprav OVE in SPTE v podporno shemo po javnem pozivu, je bila določena na podlagi dovoljenega letnega povečanja obsega sredstev za podpore, ki ga je določila vlada ob sprejemu letne Energetske bilance RS.

Za projekte proizvodnih naprav OVE in SPTE, čigar izvedba je glede na predpise s področja gradnje pogojena z gradbenim dovoljenjem, je bila prijava projekta pogojena s predložitvijo veljavnega gradbenega dovoljenja.

Na naveden javni poziv za vstop v podporno shemo je bilo v roku do 15. 9. 2021 prejetih 48 prijav za projekte proizvodnih naprav OVE in SPTE skupne nazivne električne moči 39,9 MW. Po končanem dvokrožnem konkurenčnem postopku je bilo za uvrstitev v podporno shemo izbranih 41 projektov skupne nazivne električne moči 36,9 MW (od tega 30 naprav iz OVE skupne nazivne moči 10,1 MW in 11 naprav SPTE na fosilno gorivo skupne nazivne moči 26,8 MW). Med izbranimi projekti je največ sončnih elektrarn (28 projektov s skupno nazivno močjo 9,6 MW), sledijo že omenjene SPTE naprave na fosilna goriva, ena bioplinska elektrarna (moč 0,4 MW) ter ena mala hidroelektrarna (moč 0,1 MW).

Za izbrane projekte je bilo administrativno razdeljenih1,1 milijona EUR sredstev. Prijavitelji bodo za izbrane projekte proizvodnih naprav prejeli sklep o potrditvi projekta, v zahtevanem roku pa morali pridobiti deklaracijo za proizvodno napravo.

Naslednji poziv bo objavljen predvidoma decembra letos.

Rezulati izbora in podrobnejše informacije

Vir: Agencija za energijo

]]>
Javne objave
news-4631Tue, 16 Nov 2021 10:00:00 +0100V devetih mesecih 2021 izplačanih 102 mio EUR za podpore proizvodnji elekrične energije iz OVE in SPTE/nc/novica/n/v-devetih-mesecih-2021-izplacanih-102-mio-eur-za-podpore-proizvodnji-elekricne-energije-iz-4631/Subvencionirana proizvodnja električne energije 3840 proizvodnih naprav s skupno močjo 415 MW je v devetih mesecih 2021 znašala 741,4 GWh, kar je 4 % več kot v enakem obdobju leta 2020. Izplačano je bilo za 2,6 milijonov evrov več sredstev za podpore kot v enakem obdobju leta 2020. Največja proizvodnja električne energije po treh četrtinah leta 2021 je bila iz naprav SPTE na fosilna goriva, največ izplačil za podpore pa namenjenim sončnim elektrarnam.Po podatkih operativnega izvajalca podporne sheme za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov (OVE) in visoko učinkovite soproizvodnje toplote in električne energije (SPTE) - Centra za podpore operateja trga z električno energijo Borzen, d.o.o. je podporna shema na dan 30. 9. 2021 obsegala 3840 enot s skupno nazivno močjo 415 MW. Konec septembra 2021 je bilo število proizvodnih enot v podporni shemi za 1 enoto večje kot konec leta 2020.

V treh četrtinah leta 2021 je bilo za subvencionirano proizvodnjo električne energije v višini 741,4 GWh izplačanih skupaj 101,9 milijonov EUR (brez DDV) podpor preko zagotovljenih odkupnih cen in finančnih pomoči za tekoče poslovanje (obratovalna podpora). V obdobju 1-9-2021 je evidentirana za 4 % večja skupna proizvodnja električne energije kot v enakem obdobju lani, izplačanih pa je bilo 3 % več sredstev za podpore. Povprečna višina izplačane podpore je v obdobju januar - september 2021 znašala 137,4 EUR/MWh in je bila za 2 % manjša kot v enakem obdobju leta 2020. Obdobje 1-9-2021 je zaznamovala nadpovprečna temperatura, daljše trajanje sončnega obsevanja in manj padavin v primerjavi z dolgoročnim letnim povprečjem.

Glede na tip proizvodne naprave so v obdobju januar - september 2021 skupna izplačila za podpore (v milijonih EUR brez DDV) in temu pripadajoča proizvodnja električne energije (v GWh) znašali:

  • hidroelektrarne           4,2 mio EUR za proizvodnjo v višini 79,6 GWh,
  • sončne elektrarne    →  56,8 mio EUR za proizvodnjo v višini 232,8 GWh,
  • bioplinske elektrarne  →  8,8 mio EUR za proizvodnjo v višini 66,8 GWh,
  • vetrne elektrarne          0,2 mio EUR za proizvodnjo v višini 3,4 GWh,
  • elekrarne na biomaso    15,1 mio EUR za proizvodnjo v višini 105,1 GWh,
  • SPTE na fosilna goriva   15,7 mio EUR za proizvodnjo v višini 249,9 GWh,
  • druge naprave                1,1 mio EUR za proizvodnjo v višini 3,8 GWh.

V primerjavi z obdobjem 1-9-2020 je bila v obdobju 1-9-2021 evidentirana za +17 % večja proizvodnja iz hidroelektrarn in za +9 % večja proizvodnja iz SPTE naprav na fosilna goriva ter elektrarn na biomaso, na drugi strani pa za četrtino (-23 %) manjša proizvodnja iz vetrnih elektrarn, za -6 % manjša iz bioplinskih elektrarn in za -2 % manjša iz sončnih elektrarn. Glede na strukturo proizvodnje po treh četrtinah 2021 prevladujejo SPTE naprave na fosilna goriva z 34 % deležem, sledijo sončne elektrarne z 31 %, elektrarne na biomaso s 14 %, hidroelektrarne z 11 % in bioplinske elektrarne z 9 % deležem celotne proizvodnje električne energije v shemi.

V obdobju januar - september 2021 je bilo napram enakemu obdobju leta 2020 izplačanih za 1,2 mio EUR več podpor za hidroelektrarne, za 0,9 mio EUR več za SPTE enote na fosilna goriva, za 0,5 mio EUR več za elektrarne na biomaso ter 0,2 mio EUR več za bioplinske elektrarne, medtem ko je bilo 0,2 mio EUR manj izplačil za sončne elektrarne (navedene vrednosti ne vključujejo DDV). Glede na strukturo izplačil so po treh četrtinah 2021 prevladovala izplačila za sončne elektrarne z 56 % deležem, sledijo SPTE naprave na fosilna goriva in elektrarne na biomaso (vsake z 15 % deležem), bioplinske elektrarne z 9 % in hidroelektrarne s 4 % deležem vseh izplačanih podpor.

Vir: Borzen

]]>
Statistika
news-4633Tue, 16 Nov 2021 08:36:00 +0100Novosti s področja energetske zakonodaje/nc/novica/n/novosti-s-podrocja-energetske-zakonodaje-4633/Na letošnjem forumu Energetika in pravo so bile predstavljene nacionalne zakonodajne novosti, ki jih prinašajo novi Zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije, Zakon o oskrbi z električno energijo in Zakon o energetski politiki. Pojasnjeni so bili vplivi zakondaje v praksi, tematike samooskrbe, izvajanja podporne sheme, aktivnega odjemalca, dinamičnih cen elektrike, prednostne rabe energentov, infastrukture in regulacije.11. novembra 2021 je v Ljubljani potekal 12. interdisciplinarni forum energetikov in pravnikov, kjer so pripravljalci zakonodaje in vodilni strokovnjaki razpravljali o aktualni novi nacionalni energetski zakonodaji, pravnih in tržnih možnostih za spopadanje s skokovito rastjo cen energentov v zadnjem obdobju in ukrepi iz svežnja Pripravljeni na 55. Mojca Černelč Koprivnikar (Prosperia) je uvodoma izpostavila, da energetska zakonodaja skupaj s podnebnimi ukrepi vse bolj kroji okvire poslovnih poti v prihodnje, pri čemer smo priča hitro spreminjajoči zakonodaji.

Pred kratkim so bili v Sloveniji sprejeti trije novi zakoni s področje enrgetike: Zakon o učinkoviti rabi energije (ZURE), Zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (ZSROVE) in Zakon o oskrbi z električno energijo (ZOEE). V postopku sprejemnja pa so še Zakon o energetski politiki, Zakon o oskbri s toploto in Zakon o oskrbi s plini, ki bodo po sprejemu v celoti nadomestili obstoječi Energetski zakon (EZ-1).

Mag. Erik Potočar (Ministrstvo za infrastrukturo) je predstavil novosti Zakona o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (ZSROVE), ki ureja izvajanje politike države in občin na področju rabe obnovljivih virov energije. Ključne novosti se nanašajo na samooskrbo, kjer bodo pravila po dosedanji zakonodaji v veljavi le še do konca prihodnjega leta. Predstavljena so bila tudi določila glede pravic končnih odjemalcev, izvajanje podporne sheme, sektor ogrevanja in hlajenja in vključevanje obnovljivih virov energije (OVE) v prometu. Na področju OVE v prihodnjem letu sledi priprava številnih podzakonskih aktov, ki jih mora pred uveljavitvijo potrditi tudi Evropska komisija. V zvezi z izpolnjevanjem zahtev glede povečevanja deleža OVE je Potočar izpostavil problematiko dolgotrajnega umeščanja proizvodnih objektov v prostor, ki otežuje doseganje nacionalnih ciljev OVE. V primeru nedoseganja nacionalnih ciljev iz proizvodnih naprav v državi, je omenil možnost uporabe mehanizma statističnega prenosa z nakupom manjkajočega deleža, vlaganje v skupne projekte OVE s tretjimi državami ter sodelovanje v mehanizmu Unije za financiranje OVE z vplačevanjem sredstev v poseben sklad za financiranje projektov OVE.

Mag. Urban Prelog (Ministrstvo za infrastrukturo) je predstavil novosti nedavno sprejetega Zakona o oskrbi z električno energijo (ZOEE), ki je začel veljati 13. novembra, pri čemer pa se določene uredbe začnejo uporabljati s časovnim zamikom. Zakon v nacionalno zakonodajo prenaša več evropskih direktiv, med drugimio notranjem trgu električne energije. Osnove področja, ki ga ureja zakon, se bistveno ne spreminjajo. Glavne novosti se nanašajo na pojem aktivnega odjemalca, neodvisne agregatorje, energetsko skupnost državljanov, pravico do pogodbe z dinamično ceno, nadaljnje uvajanje pametnih števcev, pravico do proizvodnje, shranjevanja in prodaje električne energije, definicijo in spremljanje energetske revščine ter dolžnosti in prepovedi na področju elektromobilnosti. Hkrati se širi prostor Agencije za določanje omrežnine, uvaja se mehanizem za zagotavljanje zadostne oskrbe ter ohranja samooskrba po obstoječi uredbi o samooskrbi. Ostajajo tudi zaprti distribucijski sistemi, omogočeno pa je tudi podeljevanje koncesij za distribucijske operaterje.

Mag. Tina Seršen (Ministrstvo za infrastrukturo) je predstavila ključne vsebine in časovnico sprejemanja Zakona o energetski politiki (ZEP), ki je zadnji šesti zakon, ki izhaja iz delitve Energetskega zakona (EZ-1) in bo nadomestil še preostali del veljavnega EZ-1. V zakonu bo zajeto vse, kar je ostalo iz dosedanje zakonodaje in ni pokrito z novimi področnimi zakoni, denimo določbe o Agenciji za energijo, energetski infrastrukturi, energetski inšpekciji in podobno. Zakon podrobneje ureja prednostno rabo virov, določa obveznosti poročanja, ki izhajajo iz NEPN, odpravlja EKS, posodablja člene, ki urejajo lokalne energetske koncepte, podrobneje ureja postopke nadzora Agencije za energijo in poglavje o energetski infrastrukturi. Zakon naj bi bil glede na pričakovan razplet okoliščin predvidoma potrjen v zadnjem četrtletju prihodnjega leta.

Mag. Ana Stanič (E&A Law) je predstavila priložnosti mehanizma za pravičen prehod za energetska podjetja. Nekatere evropske države so za razliko od Slovenije, ki je za ta evropski mehanizem finančne pomoči prijavila le Saša in Zasavsko regijo, prijavile več regij. Priložnost za črpanje sredstev iz tega sklada ni omejen zgolj na energetska podjetja, temveč vsa podjetja, ki so povezana z uresničevanjem podnebnih ciljev. Za sredstva iz tega sklada v skupni višini 17,5 milijarde EUR lahko kandidirajo tudi nova podjetja, projekti povezani z uvajanjem novih zelenih tehnologij in krožnega gospodarstva, uvajanja obnovljivih virov, zmanjševanja energetske revščine, digitalizacijo, prekvalifikacijo delovne sile in podobno, kar precej širi krog potencialnih prejemnikov pomoči. V kolikšni meri bo Sloveniji uspelo počrpati dodeljena sredstva, bo odvisno od dobro in pravočasno prijavljenih kakovostnih projektov, ki jih je mogoče prijavljati do leta 2026.

Dr. Rajko Pirnat (Inštitut za javno upravo) je razpravljal o pravnih vprašanjih glede možnosti regulacije cen energentov, zlasti električne energije in zemeljskega plina za končne odjemalce in v kolikšni meri lahko država sploh vpliva na blažitev visoke rasti cen energije. Možni ukrepi se nanašajo predvsem na socialno komponento oziroma zaščito ranljivih odjemalcev, pa še tu se srečamo z vrsto omejitev, kot so določitev obvezne javne službe, časovna omejitev ukrepov, določitev upravičenih skupin odjemalcev, poplačilo morebitne nastale škode dobaviteljem in podobno. Ob tem se zastavlja vprašanje, ali se lahko omenjeni možni ukrepi sploh izvajajo brez spremembe obstoječe zakonodaje, pri čemer pa bi morali biti omejeni zgolj na gospodinjske odjemalce, ki se soočajo z energetsko revščino.

Mag. Jure Levovnik (Odvetniška pisarne Jadek & Pensa) se je v predavanju dotaknil vpliva povišanja cen energentov na pogodbena razmerja in poudaril, da so možne rešitve v pogodbenih mehanizmih, spremembah pogodbe ali zakonskih mehanizmih, ki so zahtevni. Udeležence je seznanil, kako pravilno postopati v praksi v skladu s predpisanimi postopki in uveljavljeno sodno prakso, da smo bolj na varni strani.

Luka Jazbec (GEN-I) je v svoji predstavitvi izpostavil ključne poudarke iz svežnja Pripravljeni na 55, ki prinaša dodatne obveznosti, dotaknil pa se je tudi vprašanja rasti cen. Ključni vzroki za skokovito rast cen električne energije v zadnjih mesecih so globalna rast cen premoga, zemeljskega plina in emisijskih kuponov, pa tudi pomen vremenskih vplivov na ponudbo in povpraševanje. Po njegovem mnenju naj bi se cene sčasoma sicer znižale. Ker trenutno visoke cene energije vplivajo na gospodinjstva in celotno gospodarstvo, je Evropska komisija pred časom sprejela dovoljen nabor orodij za ublažitev učinkov visokih cen na prizadete segmente prebivalstva in gospodarstva. Orodja so usmerjena v ohranitev tržnih mehanizmov, namenjena predvsem najbolj ranljivim skupinam odjemalcem, ob tem da ohranjajo dolgoročne signale za brezogljične investicije.

Vir: Prosperia

]]>
Predpisi SLO
news-4629Mon, 15 Nov 2021 14:16:00 +0100Poročilo o delovanju NEK za oktober 2021/nc/novica/n/porocilo-o-delovanju-nek-za-oktober-2021-4629/NEK je oktobra 2021 proizvedla 536.331 MWh bruto električne energije na izhodu generatorja oziroma oddala v elektroenergetsko omrežje 507.913 MWh električne energije. V tem mesecu je bila proizvodnja za 3 % večja od načrtovane.Faktor razpoložljivosti v oktobru 2021 je bil 100-odstoten. Elektrarna je obratovala znotraj omejitev tehničnih specifikacij. Vsi varnostni sistemi so bili zmožni delovati.

Reka Sava se je zaradi delovanja NEK v oktobru 2021 segrevala povprečno za 2,8 ºC in največ za 3,0 ºC od dovoljenih 3 ºC.

Največja skupna dopustna letna radioaktivnost tritija v tekočinskih izpustih je 45 TBq. Od tega je delež tritija oktobra 2021 znašal 0,48 % letne omejitve, njegov skupni delež do konca oktobra 2021 pa 34,8 % letne omejitve. Za ostale radionuklide, katerih dopustna letna radioaktivnost je 100 GBq, je njihov delež v oktobru 2021 znašal 0,0013 % letne omejitve, v prvih desetih mesecih 2021 pa 0,0334 % letne omejitve.

Celoten vpliv na prebivalstvo zaradi izpustov radioaktivnih snovi je omejen z dozo 50 μSv na razdalji 500 metrov od reaktorja. Ocenjen vpliv je v oktobru 2021 znašal 0,05 % letne omejitve oziroma do konca oktobra 1,66 % letne omejitve.

V oktobru 2021 je bilo uskladiščenih 5,7 m3 nizko in srednje radioaktivnih odpadkov.

Vir: NEK

]]>
Energetska infrastruktura
news-4628Fri, 12 Nov 2021 09:29:53 +0100Mnenje o Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o rudarstvu/nc/novica/n/mnenje-o-predlogu-zakona-o-spremembah-in-dopolnitvah-zakona-o-rudarstvu-4628/Vlada je sprejela Mnenje o Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o rudarstvu. Skupina poslank in poslancev s prvopodpisano ga. Nataša Sukič je dne 27. 10. 2021 Državnemu zboru Republike Slovenije predložila v obravnavo in sprejem predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o rudarstvu. Vlada predloga zakona ne podpira. Skupina poslank in poslancev Državnega zbora se zavzema za prepoved pridobivanja ogljikovodikov z metodo frackinga na način, da se onemogoči pridobitev rudarske pravice za izkoriščanje ogljikovodikov z vbrizgavanjem vode ali vode z dodatkom kemične primesi. S tem se zasleduje tudi cilj zagotavljanja zdravega in čistega življenjskega okolja, ohranjanje narave in cilj uresničevanje Pariškega podnebnega sporazuma o ohranjanju rasti globalnega segrevanja pod 1,5 stopinjama Celzija. Za dosego teh ciljev predlagatelji predlagajo dopolnitev 6. člena Zakona o rudarstvu, in sicer naj se doda nov tretji odstavek, s katerim predlagajo, da ne bi bilo mogoče pridobiti dovoljenja za raziskovanje in rudarske pravice za izkoriščanje ogljikovodikov z vbrizgavanjem vode ali vode z dodatkom kemičnih primesi pod tlakom. Prav tako v prehodnih in končnih določbah predlagajo, da se veljavna dovoljenja za raziskovanje in rudarski koncesijski akti ter vloge za pridobitev dovoljenja za raziskovanje in rudarske pravice za izkoriščanje ogljikovodikov uskladijo z določbami dopolnjenega zakona v treh mesecih po uveljavitvi spremembe zakona.

Vlada meni, da predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo v Državnem zboru Republike Slovenije. Predlog zakona določa, da ni mogoče pridobiti dovoljenja za raziskovanje in rudarske pravice za izkoriščanje ogljikovodikov z vbrizgavanjem vode ali vode z dodatkom kemičnih primesi pod tlakom. Predlagano besedilo ni ustrezno, saj dopušča vbrizgavanje vseh ostalih medijev.

Zakonodaja na tem področju se med članicami EU razlikuje in je prilagojena naravnim resursom posamezne članice, metodam pridobivanja in poznavanju tehnologije pridobivanje, katere so se v posamezni članici že v preteklosti uporabljale ter geostrateškim in političnim interesom posamezne članice. V večini držav EU je tako z zakonodajo regulirano obsežno hidravlično lomljenje za raziskovanje in izkoriščanje ogljikovodikov iz skrilavca.

Predlog zakona tudi določa, da je potrebno z določbami novele uskladiti veljavna dovoljenja za raziskovanje in rudarske koncesijske akte ter vloge za pridobitev dovoljenja za raziskovanje in rudarske pravice za izkoriščanje ogljikovodikov. Seveda je mogoče spreminjati koncesijske akte, ampak le v določenih primerih, in sicer če so izpolnjeni pogoji, ki so določeni z ustavo (npr. upoštevajoč načelo zaupanja v pravo, ki izhaja iz načela pravne države). Menimo, da ta pogoj ni izpolnjen.

Vlada ocenjuje, da bi se v primeru sprejema predlaganih zakonskih sprememb poseglo v upravičena pričakovanja koncesionarjev, ki temeljijo na njihovih pravnomočnih odločbah. Tak poseg bi bil dopusten samo pod pogoji, ki so določeni v ustavi in izhajajo iz odločb ustavnega sodišča. Tak poseg je namreč lahko sporen zaradi varstva načela zaupanja v pravo, ki izhaja iz načela pravne države iz 2. člena ustave. Pri obravnavi predlaganih zakonskih sprememb je tako temeljno vprašanje, čemu je treba dati prednost: javnemu interesu (če oz. kolikor bi ga država uspela izkazati) ali zaupanju prizadetih upravičencev v pravo. V tem okviru pa bi bilo potrebno odgovoriti tudi na vprašanje ali so bile take spremembe za koncesionarje relativno predvidljive, torej ali so prizadeti posamezniki takšno spremembo lahko vnaprej pričakovali, kakšna sta teža spremembe in pomen obstoječega pravnega položaja za naslovnike te določbe ter kakšna sta teža in pomen javnega interesa. Predlog zakona ne vsebuje zadostne utemeljitve posega v upravičena pričakovanja z vseh navedenih vidikov (v obrazložitvi člena se sicer navaja, da gre za sorazmeren ukrep in katere (ustavne) vrednote se z ukrepom zasleduje), a ocenjujemo, da utemeljitev ne upošteva vseh navedenih vidikov in zato ni zadostna.

Besedilo predloga zakona ni primerno formulirano in ne upošteva finančnih posledic posega v pridobljene pravice. Prepoved hidravličnega lomljena bi se morala jasneje določiti. Zato vlada meni, da ni smiselno, da se posega v pridobljene pravice, saj edina koncesija za pridobivanje nafte in zemeljskega plina poteče 28. maja 2022, pri čemer pa brez pridobljenega pravnomočnega okoljevarstvenega soglasja hidravlično lomljenje do takrat ne bo izvedeno.

Takšne posege v okolje omejuje že okoljska zakonodaja. Pred začetkom izvajanja takšnega posega je treba izvesti presojo njegovih vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje. Za določene vrste posegov v okolje je namreč zaradi njihove velikosti, obsega, lokacije ali drugih značilnosti, ki lahko vplivajo na okolje, presoja vplivov na okolje obvezna. Za izkoriščanje ogljikovodikov z vbrizgavanjem vode Uredba o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje. Za drugo raziskovanje in pridobivanje ogljikovodikov oziroma nafte in zemeljskega plina pa uredba določa, da je potrebno izvesti predhodni postopek, v katerem se glede na lastnosti posega oceni, ali je potrebna tudi presoja vplivov na okolje ali ne.

Vir: MZI

]]>
Predpisi SLO
news-4627Fri, 12 Nov 2021 09:16:34 +0100Amandma na besedilo Zakona o spremembah in dopolnitvah ZSROVE/nc/novica/n/amandma-na-besedilo-zakona-o-spremembah-in-dopolnitvah-zsrove-4627/Vlada RS je na dopisni seji sprejela soglasje s predlogom amandmaja k predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (ZSROVE), s katerim se zahteva ločeno vodenje računovodskih evidenc Centra za podpore. Vlada RS je na 98. redni seji določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (ZSROVE), ki usklajuje nacionalni pravni red s pravom EU.

S predlaganim gradivom na tokratni 292. dopisni seji se sledi določbam Poslovnika Vlade Republike Slovenije, iz katerih izhaja, da v primerih, kadar vlada določi besedilo predloga akta, ki ga sprejema Državni zbor, in mu ga pošlje v obravnavo, lahko ministrstvo na vloženo besedilo predlaga vložitev amandmajev le ob soglasju vlade.

Amandma določa, da se na koncu novega sedmega odstavka 18. člena se doda nov stavek, ki se glasi: »Center za podpore mora voditi ločene računovodske obračune in evidence o sredstvih za izvajanje nalog iz tega odstavka in uporabi teh sredstev za posamezne naloge«.

Amandma je pripravljen na podlagi mnenja Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora. V členu se dodatno določa obveznost ločenih računovodskih obračunov in evidenc o sredstvih za izvajanje nalog iz tega odstavka (to so naloge s področja spodbujanja energetske učinkovitosti, alternativnih goriv ali zmanjševanja emisij v prometu) in uporabi teh sredstev za posamezne od omenjenih nalog (npr. višina razpisanih sredstev po posameznem razpisu, ipd.).

Vir: MZI

]]>
Predpisi SLO
news-4626Thu, 11 Nov 2021 19:28:53 +0100Stališče glede vzpostavitve Socialnega sklada za podnebje/nc/novica/n/stalisce-glede-vzpostavitve-socialnega-sklada-za-podnebje-4626/Vlada RS je na 102. redni seji sprejela predlog stališča Republike Slovenije k zadevi Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi Socialnega sklada za podnebje. Republika Slovenija pozdravlja predlog uredbe in se strinja, da je v energetskem in transportnem sektorju potreben niz ukrepov in spodbud za prehod na obnovljiva in nizkoogljična goriva ter vire energije za dosego cilja, da se Unija preobrazi v trajnostno, pravičnejšo in uspešnejšo družbo s sodobnim, konkurenčnim in z viri gospodarnim gospodarstvom, ki v letu 2050 ne bo ustvarjalo nobenih neto emisij toplogrednih plinov in v katerem bo rast ločena od rabe virov. Slovenija podpira predlog, da se zagotovijo ustrezni viri financiranja ukrepov tudi najbolj ranljivim skupinam prebivalstva in pozdravlja ustanovitev predlaganega Socialnega sklada za podnebje.

V pogajanjih si bo Slovenija prizadevala za kasnejši rok predložitve Socialnega plana za podnebje. Slovenija si bo tudi prizadevala za vključitev deleža rabe energije v prometu v merila, ki določajo največjo finančno alokacijo na državo članico. Slovenija je po rabi energije v prometu na 4. mestu med državami članicami EU, to pa bistveno vpliva na sposobnost države na področju znižanja emisij in povečanja deleža obnovljivih virov energije. Trenutna merila ne upoštevajo razlike med državami članicami glede rabe energije v prometu, je pa prav to ključni indikator, ki kaže na obseg potrebnih ukrepov za dekabornizacijo prometnega sektorja. Obseg sredstev, ki naj bi pripadla Sloveniji v obdobju 2025-2032, je v predlogu ocenjena na manj kot 400 mio EUR, kar je občutno premalo za ukrepe, ki bi bili potrebni za uspešno izvajanje določb sklada.

Vir: MZI

]]>
Politika EU
news-4621Thu, 11 Nov 2021 09:54:00 +0100Webinarji na temo upravljanja z energijo v javnem sektorju/nc/novica/n/webinarji-na-temo-upravljanja-z-energijo-v-javnem-sektorju-4621/Operater trga z elektriko, Borzen d.o.o. tudi letos pripravlja več brezplačnih spletnih seminarjev na temo upravljanja z energijo v javnem sektorju, ki bodo potekali med 11. novembrom in 2. decembrom 2021. Za udeležbo je potrebna prijava.Upravljanje z energijo je sistematsko spremljanje rabe energije na ravni objekta ali odvzemnega mesta, ki omogoča racionalno gospodarjenje z energijo in energetskimi sistemi in s tem pomembno prispeva k doseganju energetskih in podnebnih ciljev ter k zmanjševanju drugih negativnih vplivov na okolje. Energijska učinkovitost stavbe je dosežena, če je najmanj 25 % celotne končne energije za delovanje sistemov v stavbi iz OVE in/ali če je delež končne energije za ogrevanje, hlajenje in pripravo tople vode proizveden iz sončnega obsevanja, plinaste biomase, trdne biomase, geotermalne energije, toplote okolja, iz naprav SPTE z visokim izkoristkom ali je stavba oskrbovana iz energijsko učinkovitega daljinskega ogrevanja.

Na seminarjih boste seznanjeni s primeri dobrih praks energetskih sanacij v zdravstvenem, šolskem in ožjem javnem sektorju ter spoznali specifične ukrepe pri upravljanju z energijo v stavbah.

Webinarji bodo potekali vsak četrtek med 10. in 12. uro, vsak teden bodo posvečeni drugi tematiki:

Urnik spletnih seminarjev:

  • 11. 11. 2021 - Upravljanje z energijo v zdravstvenem sektorju,
  • 18. 11. 2021 - Upravljanje z energijo v šolskem sektorju,
  • 25. 11. 2021 - Upravljanje z energijo v ožjem javnem sektorju,
  • 2. 12. 2021 - Specifični ukrepi upravljanja z energijo po skupinah zgradb za upravnike zgradb.

Na seminarjih bodo predstavljene:

  • izkušnje upravljanja z energijo v bolnišnicah, zdravstvenih domovih in domovih za varstvo odraslih,
  • izkušnje upravljanja z energijo na fakultetah, osnovnih in srednjih šolah, v vrtcih ter usmeritve za naprej,
  • tehnični stavbni sistemi, minimalne zahtevam energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije na stavbi,
  • izkušnje glede ustreznosti prezračevanja upravnih stavb, kjer gre večinoma za pisarniško delo, meritve notranjega udobja v tovrstnih stavbah in priporočila za ukrepanje,
  • koraki pri izvedbi celovite energetske sanacije stavb, ki obsega tudi statično sanacijo, rešitve glede navlaževanja konstrukcijskih slojev in estetsko prenovo.

Predavatelji:

  • dr. Vlasta Krmelj (Energetska agencija za Podravje),
  • doc. dr. Janez Petek (Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje),    
  • Tadej Koštomaj (Lokalna energetska agencija Dolenjska – Posavje – Bela krajina),
  • Rajko Leban (Goriška Lokalna energetska Agencija),
  • Staš Kos (Lokalna energetska agencija Gorenjske),
  • Bojan Mehle (Lokalna energetska agencija Gorenjske),
  • Rajko Dolinšek (Informa Echo).

Spletni seminarji so brezplačni. Za sodelovanje je obvezna predhodna prijava.

Podrobnejše informacije

Vir: Borzen

]]>
Napovednik dogodkov
news-4625Fri, 05 Nov 2021 14:49:00 +0100Javna obravnava Uredbe o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije/nc/novica/n/javna-obravnava-uredbe-o-samooskrbi-z-elektricno-energijo-iz-obnovljivih-virov-energije-4625/Ministrstvo za infrastrukturo je objavilo predlog uredbe za javno obravnavo, s katero se usklajuje področje samooskrbe z električno energijo z novim Zakonom o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (ZSROVE). Nova uredba prinaša nov obračun omrežnine in dajatev in ukinja koncept netiranja prevzetih in oddanih količin v omrežje za naprave, ki vstopijo v sistem samooskrbe v letu 2024. Nova ureditev za naprave za samooskrbo, katerih priključna moč ne presega 50 kW, omogoča priključevanje po poenostavljenem postopku. Novost je tudi možnost pridobitve naložbene pomoči, ki jo bo dodeljeval center za podpore.Ukrep samooskrbe z električno energijo iz obnovljih virov energije (OVE) se izvaja že od leta 2016 in sicer na podlagi 315.a člena Energetskega zakona (Ur. l. RS, št. 60/19 – UPB, s sprem., EZ-1) in na njegovi podlagi izdane Uredbe o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije (Ur. l. RS, št. 17/19 in 197/20). Področje samooskrbe je bilo zaradi prenosa Direktive OVE na novo celovito urejeno z Zakonom o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (Ur. l. RS, št. 121/21, ZSROVE), potrebno pa je sprejeti še predlagano novo uredbo o samooskrbi, ki je posredovana v javno obravnavo.

Uredba določa ukrep spodbujanja rabe električne energije, pridobljene iz obnovljivih virov energije z napravo za samooskrbo, podrobnejše pogoje za posamezne vrste samooskrbe, način obračuna električne energije in dajatev za končne odjemalce s samooskrbo, podrobnejše pogoje za dodelitev naložbene pomoči, pogoje za priključitev naprave za samooskrbo, vsebino in poročanje ter spremljanje izvajanja ukrepa.

Predlog nove ureditve ohranja osnovni koncept individualne in skupnostne samooskrbe in ga nadgrajuje, saj za končne odjemalce s samooskrbo po novem:

  • določa oprostitev plačila prispevka za povečanje energetske učinkovitosti in oprostitev plačila prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji energije  v SPTE in iz OVE (delno ali v celoti, odvisno od primera),
  • omogoča pridobitev potrdil o izvoru in podpor za proizvodnjo električne energije iz OVE po ZSROVE,
  • omogoča vstop v sistem samooskrbe vsem končnim odjemalcem, ki so priključeni na distribucijsko omrežje v RS (do sedaj je bila samooskrba omejena le na gospodinjske in male poslovne odjemalce),
  • omogoča naložbeno pomoč, ki jo bo dodeljeval center za podpore,
  • podrobneje ureja možnost vložitve enostavne vloge za priključitev.

Najpomembnejša razlika napram obstoječemu sistemu samooskrbe po EZ-1 je način obračuna omrežnine in dajatev. Glavna prednost koncepta samooskrbe po EZ-1 je v tem, da se količina električne energije prevzete iz omrežja in oddane v omrežje kompenzirata – to pomeni, da odjemalec s samooskrbo na koncu obračunskega obdobja (ki je praviloma koledarsko leto), plača samo razliko, če je prevzel več kot je oddal v omrežje. Če pa je prevzel manj kot je oddal v omrežje ne plača ničesar (razen dajatev, ki niso vezane na količino prevzete električne energije, ampak na moč in se plačajo v vsakem primeru). Ne glede na to, da EU zakonodaja spodbuja samooskrbo, pa omenjeni koncept netiranja po EZ-1 ni skladen z EU predpisi, ki ne dovoljujejo več koncepta netiranja za tiste, ki vstopijo v sistem samooskrbe po 31. 12. 2023, zato je obračun po novem sistemu samooskrbe iz ZSROVE zastavljen na način, kot ga določa Direktiva 2018/2001 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (torej brez netiranja prevzetih in oddanih količin električne energije).

Za odjemalce, ki so že v sistemu samooskrbe po EZ-1 in za tiste, ki bodo do vključno 31. 12. 2023 registrirani kot končni odjemalci s samooskrbo, bo sistem netiranja po EZ-1 veljal še naprej, vse dokler uporabljajo napravo za samooskrbo, za katero je bilo izdano soglasje za priključitev, na podlagi katerega so bili registrirani. Za take odjemalce se ZSROVE in predlog uredbe ne bosta uporabljala, z izjemo poglavja o enostavnem priključevanju naprav za samooskrbo (to velja za vse). Obstoječi odjemalci s samooskrbo se lahko še vedno odločijo za prehod iz starega (po EZ-1) v novi sistem (po ZSROVE), v kolikor bo slednji za njih ugodnejši.

Zainteresirana javnost lahko morebitne pripombe na predlog uredbe v času javne obravnave pošlje na predpisanem obrazcu za pripombe na e-naslov: gp.mzi@gov.si najkasneje do 20. 11. 2021. Javnost lahko spremlja postopek sprejemanja predpisov tudi preko enotne vstopne točke za sodelovanje javnosti E-demokracija.

Podrobnosti

Vir: MZI

]]>
Predpisi SLO
news-4623Fri, 05 Nov 2021 10:01:00 +0100Slovenija pristopila k pobudi "Zavezništvo za krepitev izstopa iz premoga" /nc/novica/n/slovenija-pristopila-k-pobudi-zaveznistvo-za-krepitev-izstopa-iz-premoga-4623/Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec se je včeraj na 26. zasedanju pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov za spremembo podnebja (COP26) udeležil Dneva energije. Slovenija je pristopila k pobudi Zavezništvo za krepitev izstopa iz premoga in podprla Izjavo o javni podpori k čistemu energetskemu prehodu.Na zasedanju pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov za spremembo podnebja (COP26) je včeraj potekal tematski Dan energije (Energy Day). Namenjen je bil krepitvi globalnega energetskega prehoda, ki je bistvenega pomena, če želimo omejiti dvig globalne temperature do 1,5°C. Dogodek je združil vlade, podjetja, vlagatelje in organizacije z vsega sveta z namenom dokazati, da je prehod na čisto energijo neizogiben in se pospešeno bliža, da je konec uporabe premoga na dosegu roke, in da so ljudje v središču tega prehoda.

Minister Vrtovec je nagovoril udeležence in poudaril, da smo se leta 2015 strinjali o viziji, leta 2018 nas je znanost opozorila, da lahko že scenarij dviga temperature za dve stopinji vodi v obsežne in potencialno katastrofalne spremembe za planet, in da je leta 2021 skrajni čas za ukrepanje. "Izstop iz premoga bo za Slovenijo pomenil velik izziv, ki smo ga sprejeli in skladno s katerim iščemo najboljše rešitve za ekonomsko prestrukturiranje slovenskih premogovnih regij s ciljem zagotoviti pravičen prehod za vse. Naša naloga ni videti v prihodnost, temveč jo omogočiti," je bil jasen minister za infrastrukturo.

Slovenija je skupaj s številnimi drugimi državami na COP26 podprla Izjavo o javni podpori k čistemu energetskemu prehodu (ang. Statement on Public Support for the Clean Energy Transition). Namen te izjave je na mednarodni ravni sprejeti čim bolj široko zavezo k prehodu na čisto energijo in stran od fosilnih goriv s ciljem zagotoviti, da je svet na ambiciozni, jasno opredeljeni poti do podnebne nevtralnosti, ki je združljiva s ciljem 1,5 °C in v skladu z dolgoročnimi cilji Pariškega sporazuma in na podlagi najboljših razpoložljivih znanstvenih dognanj.

Slovenija je pristopila tudi k pobudi Zavezništvo za krepitev izstopa iz premoga (ang. Powering Past Coal Alliance), ki predstavlja vodilno svetovno koalicijo zainteresiranih deležnikov, ki si prizadevajo pospešiti čisto rast in zaščito podnebja s hitrim opuščanjem uporabe premoga. Pobuda poudarja, da bi morali premog nehati uporabljati najkasneje do leta 2030 v državah članicah OECD in EU ter najkasneje do leta 2050 v preostalih državah. Članstvo omogoča tudi tistim državam, ki (zaenkrat) še ne morejo doseči tega cilja, da si prizadevajo sprejemati čimbolj ambiciozne ukrepe. Skladno s tem si Slovenija v okviru že pripravljene Nacionalne strategije za izstop iz premoga prizadeva za ambiciozen in pravičen izstop iz premoga, ki upošteva nacionalne posebnosti in okoliščine.

Vir: MZI

]]>
Politika EU
news-4624Thu, 04 Nov 2021 17:16:00 +0100Izdana spremenjena Uredba o energetski infrastrukturi /nc/novica/n/izdana-spremenjena-uredba-o-energetski-infrastrukturi-4624/Vlada RS je na 100. redni seji izdala Uredbo o spremembi Uredbe o energetski infrastrukturi. Spremenjena uredba podeljuje status energetske infrastrukture tudi elektrarnam in napravam moči nad 1 MW, ki proizvajajo električno energijo iz obnovljivih virov. Uredba je objavljena v Uradnem listu RS, št. 173/2021.Uredba o energetski infrastrukturi določa vrste objektov, naprav, omrežij in sistemov, ki sestavljajo energetsko infrastrukturo.

Ministrstvo za infrastrukturo želi spodbuditi postavitev in gradnjo naprav in objektov za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije (OVE), zato je predlagalo spremembo uredbe, s katero bi proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov energije podelili status energetske infrastrukture.

Spremenjena uredba razširja status energetske infrastrukture za proizvodnjo električne energije na način, da poleg večjih proizvodnih elektrarn ter njihovih sestavnih delov z nazivno močjo nad 10 MW (termoelektrarne, jedrska elektrarna, hidroelektrarne, naprave za soproizvodnjo električne energije in toplote) status energetske infastrukture pripada tudi:

  • elektrarnam in napravam z nazivno močjo nad 1 MW, ki proizvajajo električno energijo z izkoriščanjem obnovljivih virov energije (OVE) ter njihovim sestavnim delom, in
  • napravam z nazivno električno močjo nad 1 MW, ki proizvajajo električno energijo s soproizvodnjo toplote in električne energije (SPTE) iz obnovljivih virov energije (OVE) ter njihovim sestavnim delom.

Vir: MZI

]]>
Predpisi SLO