Prvo letno poročilo o izvajanju "Operativnega programa znajševanja emisij toplogrednih plinov  do leta 2020 (OP TGP)" podaja oceno doseganja ciljev in pregled izvajanja ukrepov. Ocena doseganja ciljev podaja zelo pozitivno sliko gibanja emisij, pregled izvajanja pa kaže na določen napredek pri izvajanju ukrepov ter v priporočilih izpostavlja tista področja, kjer je ukrepanje potrebno okrepiti. V Sloveniji se v zadnjih letih emisije toplogrednih plinov (TGP) zmanjšujejo. V drugem Kjotskem obdobju (2013 - 2020) oz. v obdobju od začetka veljavnosti podnebno energetskega paketa EU in zavezujočih ciljev zmanjševanja emisij TGP, so se emisije zmanjšale na najnižjo raven po osamosvojitvi (preliminarni podatki za leto 2014). Slovenija izpolnjuje svoje obveznosti in zastavljene letne cilje znatno presega. Tudi najnovejše projekcije kažejo, da bodo obvezujoči nacionalni cilji doseženi in celo preseženi v celotnem obdobju 2013 − 2020.

Z ozirom na kratko obdobje izvajanja operativnega programa je razumljivo, da je veliko ukrepov še v fazi načrtovanja. Med pomembnejše aktivnosti v tej smeri velja izpostaviti nedaven sprejem nacionalnih strateških dokumentov kot so Strategija razvoja prometa, Dolgoročna strategija za spodbujanje naložb energetske prenove stavb in Strategija pametne specializacije, ki predstavljajo podlago za izvajanje celovitih ukrepov in usmerjanje sredstev v programe z največjimi učinki za bolj trajnostni razvoj. Celostno prometno načrtovanje se nadalje začenja v okviru priprav Celostnih prometnih strategij (CPS) občin.

Največje zaostanke pri izvajanju politik in ukrepov kažejo kazalci v sektorju prometa, kjer operativni program načrtuje največja absolutna znižanja emisij. Večji zaostanki se pri izvajanju ukrepov kažejo še v poglavjih Zelena rast gospodarstva in Stavbe, ki hkrati predstavljata največjo priložnost za širše pozitivne učinke ukrepov zniževanja emisij TGP na gospodarsko rast, delovna mesta in dolgoročen trajnostni razvoj. Posebej pomembno je zagotoviti izvedbo naložb v prenovo stavb po predvideni dinamiki, spodbujati celovite prenove in zagnati mehanizem energetskega pogodbeništva za večji okoljski in razvojni učinek vloženih javnih sredstev. Treba je tudi okrepiti procese sodelovanja med deležniki na vseh ravneh, na nekaterih področjih jasneje opredeliti pristojnosti in organiziranosti za izvajanje ukrepov, na drugih pa okrepiti koordinacijo ter povečati administrativno zmogljivost in usposobljenost za izvajanje prioritetnih ukrepov. Nasloviti je treba opredeljene vrzeli v načinu zbiranja podatkov in pri vrednotenju učinkovitosti rabe sredstev. Največ poudarka je treba nameniti krepitvi izvajanja obstoječih akcijskih, programskih in strateških dokumentov. Izvajanje ukrepov teh dokumentov je treba zagotoviti v načrtovanem obsegu in v predvidenem časovnem okviru. Aktivnosti Okvirnega programa za prehod v zeleno gospodarstvo (OPZG) lahko predstavljajo spodbudo izvajanju. Posebej ključno je pospešiti izvajanje strateških vladnih projektov zelene javnofinančne reforme ter energetske prenove stavb.

Od sprejema operativnega programa je bil dosežen napredek pri zagotavljanju finančnih sredstev za izvajanje ukrepov, v Sklad za podnebne spremembe se prihodki iz naslova evropske sheme trgovanja z emisijami stekajo v celoti in ne le polovično, kot do leta 2015. Stabilna finančna sredstva so predvidena tudi v okviru evropske kohezijske politike in spodbujanja učinkovite rabe energije (URE) ter obnovljive vire energije (OVE) v okviru energetske politike. Omenjeni dodatni finančni viri bodo spodbudili ukrepe URE in OVE, nakup okolju prijaznejših vozil, ozaveščanje javnosti o koristih izvajanja ukrepov, kar bo vplivalo na zniževanje emisij TGP tudi v naslednjih letih. Posamezni ukrepi torej kažejo na pomembne premike v smeri prehoda v nizkoogljično družbo, vendar pa sedanji trendi še ne zagotavljajo dolgoročnega obvladovanja emisij. Glede na zaostrovanje ciljev po letu 2020 bo treba okrepljeno izvajanje in dolgoročno načrtovanje postopnega zniževanja emisij TGP v vseh sektorjih.

Operativni program

Vir: MOP