Jedrsko varovanje (nuclear security) je pojem, ki zajema razne ukrepe, potrebne za preprečevanje uporabe jedrskih snovi za nemiroljubne namene in za preprečevanje kriminalnih ter terorističih dejanj v zvezi z uporabo virov ionizirajočega sevanja. Temu se po svetu posveča veliko pozornosti zlasti po 11. septembru 2001.

Priznani mednarodni organizaciji Nuclear Threat Initiative in Economist Intelligence Unit sta po letu 2012 spet objavili t.i. indeks jedrskega varovanja (nuclear materials security index) za večino držav, ki so jih razdelili v dve skupini glede na količine jedrskih snovi. Slovenija se je v drugi, večji skupini držav, v katerih je količina jedrskih snovi, primernih za jedrsko orožje, manjša od 1 kg, uvrstila na zelo dobro peto mesto.

V prvi skupini držav so najvišja mesta zasedle Avstralija, Kanada, Švica in Nemčija, v drugi skupini pa so pred Slovenijo še Danska, Finska, Švedska in Španija. Slovenija je dosegla maksimalno število točk glede mednarodnih pravnih zavez in sposobnosti, saj smo včlanjeni v vse ustrezne mednarodne organizacije in ustrezno izpolnjujemo pričakovanja. Ostali dve merili sta še izpolnjevanje globalnih norm in glede splošnih tveganj. Pri teh se Slovenija ni odrezala najbolje na področjih politične stabilnosti in preprečevanja korupcije. Več informacij o metodologiji in razvrstitvah je na spletni povezavi ntiindex.org.

Indeks jedrskega varovanja 2014 je tako kot njegov predhodnik pred dvema letoma eden od vhodnih podatkov za bližnji Vrh o jedrskem varovanju (Nuclear Security Summit), ki ga bo čez dobra dva meseca gostila Nizozemska.

Za jedrsko varovanje so v Sloveniji zadolženi predvsem imetniki virov in upravljavci jedrskih ter sevalnih objektov, nadzirajo pa jih večinoma Ministrstvo za notranje zadeve in Uprava RS za jedrsko varnost, svojo vlogo pa imajo tudi Uprava RS za varstvo pred sevanji, Carina, Ministrstvo za zunanje zadeve in drugi državni organi.

Vir: URSJV