Z uredbo se urejajo predmet, pravice in obveznosti javnega in zasebnega partnerja ter uporabnikov, postopek izbire zasebnega partnerja ter druge sestavine razmerja javno-zasebnega partnerstva, ki so skladno z določbami ZJZP predmet urejanja s koncesijskim aktom. Uredba postavlja temeljni okvir bodočega pogodbenega razmerja, natančnejša opredelitev vseh elementov pogodbenega razmerja pa bo izvedena v okviru koncesijske pogodbe. Uredba predvideva, da bodo pogodbene stranke koncesijske pogodbe poleg zasebnega partnerja kot koncesionarja in Republike Slovenije kot koncedenta (ki za ta namen pooblasti ministrstvo, pristojno za pravosodje) tudi uporabniki objektov, ki so natančno definirani v 5. členu uredbe, saj bodo le-ti v okviru obratovalnih stroškov plačniki za opravljeno koncesionirano dejavnost. Prav tako bodo lahko le slednji na kraju samem izvajali kontrolo izvajanja obveznosti iz koncesijske pogodbe in temu primerno nato poročali koncedentu oz. ministrstvu, pristojnemu za pravosodje kot pooblaščenemu s strani koncedenta.

V predlagani uredbi je opredeljena tudi vrsta javno-zasebnega partnerstva, in sicer gre za koncesijsko javno-zasebno partnerstvo, koncesijo storitve. Vlada Republike Slovenije je s sklepom št. 36000-6/2016/5 z dne 16. 6. 2016 odločila, da se bo predmetno javno-zasebno partnerstvo izvajalo v obliki pogodbenega partnerstva, nadaljnja oblika pogodbena partnerstva pa je bila določena skladno z ugotovitvami iz investicijskega programa, ocene upravičenosti in upoštevajoč temeljne usmeritve iz Podrobnejših usmeritev javnim partnerjem pri ukrepu energetske prenove stavb javnega sektorja, ki jih je izdalo Ministrstvo za infrastrukturo.  

Uredba predvideva, da je predmet koncesije izvajanje storitev energetskega pogodbeništva po principu pogodbenega zagotavljanja prihrankov energije, pri čemer dopušča tudi možnost, da je predmet koncesije lahko tudi še oskrba z energijo. Natančen predmet koncesije bosta javni in zasebni partner dorekla v postopku konkurenčnega dialoga ter ga nato opredelila v koncesijski pogodbi.

Uredba ureja tudi bistvene elemente postopka izbora koncesionarja in strokovno komisijo za izbor, poročanje koncesionarja in izvajanje nadzora koncedenta nad izvajanjem koncesionirane dejavnosti. Koncesijski akt predvideva klasične oblike prenehanja koncesijskega razmerja, in sicer prenehanje koncesijske pogodbe, odkup koncesije, odvzem koncesije ali prevzem koncesije.

Vir: MP