Kot je znano potekajo v svetu raziskave o vprašanjih povezanih z morebitnimi vplivi elektromagnetnih sevanj na ljudi že več desetletij. Prvi cilj teh temeljitih raziskav je vzpostavitev znanstveno potrjenih dognanj o možnih vplivih elektromagnetnih polj na zdravje ljudi. Pri tem je vodilno vlogo prevzela Mednarodna komisija za zaščito pred neionizirnim sevanjem (ICNIRP). Komisija je bila ustanovljena leta 1992 iz posebne skupine za obravnavo neionizirnih sevanj, ki je pričela delovati leta 1974 pod okriljem Mednarodne agencije za zaščito pred sevanji (IRPA). ICNIRP je šest let po ustanovitvi izdal "Smernice za omejitev izpostavljanja časovno spremenljivim električnim, magnetnim in elektromagnetnim poljem (do 300 GHz)" [1].

Za elektromagnetna sevanja omrežne frekvence je bilo na podlagi raziskav ugotovljeno, da se biološko zaznavni učinki pričnejo pojavljati pri vrednosti gostote toka 100 mA/m2 v telesu. Trenutno še vedno potekajo raziskave ali obstajajo morebitni škodljivi vplivi elektromagnetnega sevanja na ljudi. Znano je, da elektromagnetna polja omrežnih frekvenc povzročajo električni tok v človeškem telesu. To je tudi razlog, zakaj so mejne vrednosti podane v tej obliki. Določene so z namenom, da bi v največji meri zaščitili ljudi pred vplivi zaradi izpostavljenosti elektromagnetnim sevanjem na tkiva centralnega živčnega sistema.

Priporočilo ICNIRP je za bivalno okolje upoštevalo petdesetkratni varnostni faktor in omejilo dopustno vrednost gostote toka na 2 mA/m2. Slednjo gostoto toka pa na podlagi tedanjih izračunov povzročata magnetno polje gostote 100 µT in električno polje jakosti 5.000 V/m. Kasneje so na podlagi temeljitejših izračunov gostot toka v telesu dopustno vrednost gostote magnetnega pretoka povišali na 200 µT. Na Smernice ICNIRP se je oprla večina evropskih predpisov oziroma priporočil. Med drugimi tudi Svet Evrope v svojih Priporočilih (1999/519/ES) [2]. Implementacijo teh priporočil v pravni red posamezne države članice sicer spremlja Evropska Komisija. Republika Slovenija je omejitev izpostavljenosti elektromagnetnim sevanjem zasnovala na podlagi dodatne preventive, saj je mejo za izpostavljenosti elektromagnetnemu sevanju omrežne frekvence postavila na eni desetini priporočila ICNIRP (10 µT in 500 V/m) [3].

V zadnjem obdobju se je pojavljajo vprašanja povezana z učinki dolgotrajnega izpostavljanja elektromagnetnim sevanjem nizkih frekvenc. Slednja izhajajo iz monografije Mednarodne agencije za raziskave raka (IARC) izdane leta 2002, ki klasificira magnetna polja izjemno nizkih frekvenc kot »mogoče kancerogeno za ljudi«. Ta klasifikacija je uporabna za označitev faktorja, za katerega so pomanjkljivi dokazi o kancerogenosti pri ljudeh. Da bi temeljiteje spremljali vsa vprašanja povezana z elektromagnetnimi sevanji deluje pod okriljem Znanstvenega odbora za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja (SCENIHR) [4], ustanovljenega leta 2008 pod okriljem Sveta Evrope, strokovna skupina, ki se ukvarja s temi vprašanji. Odbor tako na pravno zavezujoči ravni vseskozi nadzira potencialna tveganja za zdravje in nova znanstvena spoznanja o potencialnih zdravstvenih učinkih elektromagnetnih sevanj. Iz vseh do sedaj izdanih dokumentov SCENIHR in tudi zadnjega z naslovom "Preliminary opinion on Potential health effects of exposure to electromagnetic fields (EMF)", ki je bil objavljen 04.02.2014 in je v javni obravnavi do 16.04.2014, je mogoče povzeti, da še vedno ni mogoče oblikovati definitivnih zaključkov v zvezi s potencialnimi tveganji zaradi izpostavljenosti elektromagnetnim poljem omrežnih frekvenc na zdravje ljudi.

Kot je mogoče razbrati je razvoj znanja na tem področju od prvih korakov velik in se še nadaljuje. Poleg mednarodnih organizacij (ICNIRP, WHO) je oblikovan tudi pravno zavezujoč okvir spremljanja novih dognanj s področja elektromagnetnih sevanj, v katerem se med disciplinarno obravnavajo vprašanja povezana z elektromagnetnimi polji omrežnih frekvenc in potencialnimi vplivi na zdravje.

Zagotovo lahko na podlagi predhodno omenjenega mehanizma preventivne naravnanosti "Uredbe o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju" in poznavanja oblik ter jakosti elektromagnetnih polj daljnovodov, ki jih je mogoče razbrati iz številnih obratovalnih monitoringov, prvih meritev, izračunov v poročilih o vplivih na okolje kakor tudi iz raznih študij in javno dostopnih gradiv ugotovimo, da je varstvo pred čezmernimi vplivi za nove daljnovode v Republiki Sloveniji zgledno urejeno. Ob upoštevanju dejstva, da moramo kot javni uslužbenci upoštevati nacionalni pravni red oziroma evropski pravni red, če naš ne nudi ustreznega varstva ljudi, lahko povzamemo, da je v primeru gradnje novih daljnovodov v Republiki Sloveniji zagotovljena ena izmed najvišjih možnih stopenj varovanja ljudi v Evropi.

Študija "Preliminary opinion on Potential health effects of exposure to electromagnetic fields"