Državni zbor Republike Slovenije je na včerajšnji 38. redni seji s 50 glasovi za in nobenim proti sprejel Zakon o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje, s čimer se Slovenija odločno premika proti izpolnitvi zaveze, da najpozneje do leta 2033 opusti rabo premoga, kot določa Nacionalna strategija za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij.
Zakon predstavlja prvi celovit pravni okvir, ki povezuje tehnično zapiranje rudnika, opustitev proizvodnje ter socialno varnost zaposlenih, obenem pa omogoča tudi izvedbo dvajsetletnega programa zapiranja do leta 2045. Zakon predvideva:
Zapiranje bo potekalo večfazno in varno, pri čemer bo glavno načelo postopnost, da se hkrati ohranita stabilnost energetskega sistema ter socialno-ekonomska vzdržnost regije.
Model postopnega zapiranja pomeni, da se število zaposlenih zmanjšuje predvsem skozi naravni odliv, ne z množičnimi odpuščanji. Namesto hitrih 700–900 presežkov bo v letu 2034 presežek omejen na okoli 248 delavcev, kar bistveno olajšuje socialni prehod.
Ključne rešitve Zakona o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje zajemajo:
Zakon vsebuje močne socialne varovalke za zaposlene, saj omogoča:
Za izvajanje zakona je predviden obsežen finančni okvir – več kot 1,13 milijarde evrov iz državnega proračuna v obdobju 2026 - 2045, kar predstavlja približno 50 milijonov evrov letno. Poleg tega zakon določa, da se zapiralna dela prvenstveno financirajo iz lastnih sredstev Premogovnika Velenje (prodaja premoga, dezinvestiranje poslovno nepotrebnega premoženja), proračunska sredstva pa se zagotovijo le za razliko.
Zakon je bil pripravljen v tesnem sodelovanju s številnimi javnimi in drugimi deležniki, vključno z reprezentativnim sindikatom SPESS in Premogovnikom Velenje, d.o.o.
S sprejetjem zakona Slovenija uresničuje zaveze pravičnega energetskega prehoda, zagotavlja pravično obravnavo zaposlenih in omogoča nadzorovano opuščanje premogovne dejavnosti Savinjsko-Šaleške regije.
Vir: MNVP
© 2012 - 2026 Portal Energetika