Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za označevanje energijske učinkovitosti in razveljavitvi Direktive 2010/30/EU predstavlja revizijo nalepke o energijski učinkovitosti. Njen cilj je trajnost energetskega sistema, ki jo je mogoče doseči z ozaveščenimi odločitvami potrošnikov. Uspeh označevanja z energijskimi nalepkami je od njegove uvedbe pred 20 leti spodbudil razvoj energijsko vse učinkovitejših izdelkov. Zaradi tega pa je sedanja nalepka postala prezapletena. Komisija predlaga vrnitev k prvotni lestvici od A do G na energijski nalepki, ki je preprostejša in jo potrošniki dobro razumejo.

Komisija želi, da bi bilo to označevanje jasnejše za potrošnike ter da bi se proizvajalci in trgovci na drobno bolj dosledno držali pravil, zato predlaga prenovljen sistem označevanja z energijskimi nalepkami, ki ga sestavljata:

• enotna lestvica od A do G na energijskih nalepkah: Komisija predlaga, da se na energijske nalepke vrne že uveljavljena in učinkovita lestvica od A do G, sedanje nalepke pa se bodo razvrstile na novo;
• digitalna zbirka podatkov za nove energijsko učinkovite izdelke: Komisija predlaga, da se vsi novi izdelki, ki pridejo na trg Unije, registrirajo v spletni zbirki podatkov. Tako bi bili podatki bolj pregledni, organi držav članic pa bi lažje nadzorovali trg.

Energijska nalepka se je v EU od leta 1995 izkazala za zelo uspešno, saj jo pri nakupih jo upošteva 85 % evropskih potrošnikov. Večina izdelkov je že v najvišjih razredih (A+++, A++, A+), drugi razredi (včasih celo razred A) pa so večinoma prazni. Toda zaradi teh pozitivnih rezultatov potrošniki zdaj težje ugotavljajo, kateri izdelki so najučinkovitejši, če kupijo izdelek iz razreda A+, morda mislijo, da kupujejo enega od najučinkovitejših izdelkov na trgu, v resnici pa je izdelek včasih celo med najmanj učinkovitimi.

Po ocenah 10–25 % izdelkov na trgu ni skladnih z zahtevami za označevanje z energijskimi nalepkami, zaradi česar so prihranki energije za okrog 10 % nižji, kot bi lahko bili. Komisija za doslednejše izvajanje zahtev predlaga vzpostavitev zbirke podatkov o registraciji izdelkov. V tej zbirki bodo proizvajalci in uvozniki registrirali svoje izdelke ter vanjo naložili podatke, ki so sicer obvezni tudi že v okviru sedanje zakonodaje EU. S tem bodo imeli organi za tržni nadzor v državah članicah na enem mestu dostop do bistvenih podatkov, s katerimi bodo lahko ugotovili skladnost izdelka. V tej zbirki podatkov bo energijska nalepka skupaj z bistvenimi podatki o izdelku na voljo potrošnikom in trgovcem, lažja pa bo tudi digitalizacija energijske nalepke.

Prenovljena energijska nalepka bo potrošnikom prihranila nadaljnjih 15 evrov na leto na gospodinjstvo. Ob zamenjavi energijsko najmanj učinkovitega za energijsko najbolj učinkovit izdelek bo skupni letni prihranek za povprečno EU gospodinjstvo znašal 480 evrov.

V procesu priprave osnutka stališč do Predloga uredbe vabimo zainteresirano javnost, da si ogleda Predlog uredbe ter posreduje morebitne komentarje na gp.mziping@govpong.si do vključno 28. avgusta 2015.

Vir: EK