Predlagani cilj energijske učinkovitosti presega cilj 25 % prihrankov energije, ki bi bil potreben, da se doseže 40 % zmanjšanje emisij CO₂ do leta 2030. Hkrati predstavljen okvir za energetsko učinkovitost poskuša najti pravo ravnotežje med koristmi in stroški.

Ključne koristi cilja povečanja energetske učinkovitosti za leto 2030 so:

• nove priložnosti za evropska podjetja,
• dostopna cena energije za potrošnike,
• večja energetska varnost z bistveno manjšim uvozom zemeljskega plina,
• pozitivni vplivi na okolje.

Günther H. Oettinger, podpredsednik Evropske komisije, pristojen za energetiko, je ob tem povedal: "Naš predlog je osnova za večjo zanesljivosti oskrbe, inovativnosti in trajnosti v EU. Gre za ambiciozen in hkrati realističen predlog, ki ga bo mogoče doseči. Strategija za energetsko učinkovitost bo dopolnila okvir na področju podnebne in energetske politike do leta 2030, ki je bila predstavljena januarja 2014. Naš cilj je poslati prave signale trgu in spodbujati nadaljnje naložbe v tehnologije za varčevanje z energijo, ki prinašajo koristi podjetjem, potrošnikom in okolju. "

EU naj bi do leta 2020 po zadnjih ocenah dosegla povečanje energijske učinkovitosti za 18 do 19 odstotkov, če bodo vse države v celoti izpeljale že dogovorjene zakonodajne ukrepe. Zastavljeni cilj 20 % povečanja energijske učinkovitosti je kljub temu mogoče doseči v celoti, zato komisija ne namerava predlagati novih ukrepov. Poziva pa države članice, da v največji meri okrepijo svoja prizadevanja za zagotovitev skupnega cilja na ravni EU za leto 2020.

Koristi obstoječe politike za energetsko učinkovitost so prinesle naslednje prednosti za podjetja in potrošnike:

• energetska intenzivnost v industriji v EU se je med letoma 2001 in 2011 zmanjšala za skoraj 19 %,
• gospodinjstva so po zaslugi bolj energijsko učinkovitih gospodinjskih naprav in pripomočkov v povprečju privarčevala do 465 EUR na leto,
• poraba energije v novih stavbah je danes za polovico manjša v primerjavi s takimi stavbami iz leta 1980.

Pozitivni učinki politike energetske učinkovitosti prebivalcem EU v naslednjih šestnajstih letih prinašajo naslednje dolgoročne koristi:

• za vsak dodaten 1 % prihrankov energije se bo uvoz zemeljskega plina v EU znižal za 2,6 %, s čimer se zmanjšuje energetska odvisnost od zunanjih dobaviteljev,
• več energijsko učinkovitih stavb bo poleg zmanjšanja računov za energijo prineslo dodatne koristi za ljudi, ki živijo in delajo v njih (npr. boljša okna omogočajo večjo kakovost zraka in zaščito pred zunanjim hrupom),
• politika energetske učinkovitosti bo ustvarila nove priložnosti za evropska podjetja iz področja gradbeništva in proizvajalcev opreme, kar bo ustvarilo nova lokalna delovna mesta.

V naslednjem koraku bo v Evropska komisija pregledala napredek na področju energetske učinkovitosti v letu 2017. S tem bo dobila odgovor na vprašanje, ali bo potrebno uvesti dodatne kazalnike, ki bi se uporabljali za spremljanje napredka pri doseganju cilja energetske učinkovitosti (npr. kazalnik energetske intenzivnosti, ki bolje upošteva spremembe v napovedi BDP in rasti prebivalstva).

Vir: Evropska komisija