Novica

Evropski parlament zavrnil izvzetje kuponov ETS

⇒ Energetika ⇒ Politika EU

Evropski parlament je pred dnevi zavrnil predlog Evropske komisije o začasnem umiku določenega števila emisijskih kuponov iz evropskega sistema trgovanja z emisijskimi kuponi (ETS). Trgovanje z emisijskimi kuponi je eden od ključnih instrumentov izvajanja podnebne politike Evropske unije, njegova učinkovitost pa je postala ogrožena, ker je cena emisijskih kuponov padla s predvidenih 30 EUR na okoli 5 EUR za tono ogljikovega dioksida. Slovenska evropska poslanka dr. Romana Jordan meni, da je bila sprejeta odgovorna poteza, saj z višjo ceno ogljika ne bi prav nič vplivali na doseganje okoljskih ciljev do leta 2020. Nasprotno pa pristojno ministrstvo za kmetijstvo in okolje obžaluje zavrnitev, saj meni, da bo negativno vplival na slovensko gospodarstvo, ki je vključeno v sistem trgovanja sheme ETS.

»Poslanci Evropskega parlamenta smo sprejeli odločitev, da ne dovolimo poseganja v evropski ogljični trg z začasnim izvzetjem kuponov. Vesela sem, da smo se odločili odgovorno, saj z višjo ceno ogljika ne bi prav nič vplivali na doseganje okoljskih ciljev do leta 2020, za spodbude k trajnostnemu razvoju pa potrebujemo strukturne reforme ETS. Že več let trajajoča kriza nas opozarja na dejstvo, da je trajnostni razvoj usklajeno ravnovesje med skrbjo za okolje, konkurenčnostjo gospodarstva in socialnimi vidiki. EU ima danes eno izmed najzahtevnejših okoljskih standardov v svetu, konkurenčnost pa je šibka točka na marsikaterem področju. S svojo odločitvijo smo pokazali, da verjamemo v trg ETS ter se hkrati zavedamo težav, s katerimi se sooča evropska industrija,« je po zavrnitvi predloga izvzetja kuponov ETS s strani Evropskega parlamenta povedala dr. Romana Jordan.

Evropska komisija je pred časom ocenila, da je cena ogljika v sistemu ETS prenizka. Zato je predlagala začasno izvzetje določenega števila emisijskih kuponov s trga. S tem naj bi se cena s trenutnih 5 evrov dvignila na okrog 9 evrov za tono CO2. Tako hiter in enkraten poseg na trg ogljika bi bil po mnenju dr. Romane Jordan »nepotreben in škodljiv, saj bomo okoljske cilje v EU dosegli. Povzročil pa bo višje cene energije in s tem dodatno obremenil gospodinjstva in gospodarstvo. Še posebej bi bile zaradi ukrepa obremenjene energetsko intenzivne industrijske panoge, v Sloveniji predvsem papirna, jeklarska, cementna in steklarska industrija".

Sistem za trgovanje z emisijami je eden najpomembnejših instrumentov evropske podnebne politike. To je tržni mehanizem in cena emisijskih kuponov se spreminja glede na povpraševanje in ponudbo na trgu. Cena ogljičnih kuponov se je od leta 2005 spustila s povprečno 10 evrov na tono CO2 na okoli 5 evrov na tono CO2 v letu 2013. K padcu cene so prispevali različni dejavniki, med njimi finančno-gospodarska kriza in preštevilna, zapletena in medsebojno odvisna evropska zakonodaja. Evropska komisija je zato želela s trga umakniti določeno število kuponov. S tem bi umetno povišala ceno ogljika. S stabilnim in predvidljivim delovanjem trga oblikujemo okolje, ki je pogoj za vlaganja v trajnostne tehnologije. Povišanje cen emisijskih kuponov pa je povezano tudi s cenami energije. Višje cene bi plačali potrošniki, torej gospodinjstva in gospodarstvo. Cene energije so v Evropi, v primerjavi z ostalim svetom, že sedaj zelo visoke, slovenska podjetja pa opozarjajo, da je cena energije že sedaj prekomerno obremenjena z različnimi dajatvami.

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje obžaluje zavrnitev predloga Evropske komisije, saj meni, da bo negativno vplivala na slovensko gospodarstvo, ki je vključeno v sistem trgovanja. Industrijski sektorji, ki so izpostavljeni premestitvi emisij ogljikovega dioksida (tako imenovanimi "carbon leakage") so na podlagi veljavne zakonodaje upravičeni do 100 odstotne brezplačne podelitve emisijskih kuponov, saj bi nakup emisijskih kuponov ogrozil njihovo konkurenčnost v primerjavi z enakimi podjetji zunaj EU, ki niso vključena v sistem trgovanja. Ker bo morala Evropska komisija tudi zaradi zadnje odločitve Evropskega parlamenta predvidoma spremeniti seznam sektorjev, izpostavljenih premestitvi emisij ogljikovega dioksida, saj je ta vezan na ceno ogljikovega dioksida, bo treba posledično prilagoditi, to je zmanjšati, tudi količine emisijskih kuponov, ki bi jih ti sektorji slovenske industrije sicer dobil brezplačno.


Slovenska industrija ima za leto 2013 preliminarno razdeljenih za 2,46 milijona ton CO2 emisijskih kuponov, kar je 7 odstotkov več od povprečja emisij slovenske industrije v obdobju 2005 do 2008 in kar 50 odstotkov več od emisij iz leta 2011. Zaradi zadnje odločitve Evropskega parlamenta in posledične predvidene prilagoditve seznama sektorjev, ki so izpostavljeni premestitvi emisij ogljikovega dioksida bo za večino teh sektorjev v Sloveniji to povzročilo razpolovitev brezplačno podeljenih količin emisijskih kuponov in s tem bistveno povečanje stroškov za izpolnjevanje obveznosti zmanjšanja emisij toplogrednih plinov. Posledično negativen bo predvidoma tudi vpliv na tiste sektorje, ki imajo poleg emisij toplogrednih plinov tudi veliko porabo električne energije, saj je vprašljivo, kako bi ti sektorji lahko izkoristili mehanizem za kompenzacijo dodatnih stroškov, ki je zlasti za primer visokih cen že vgrajen v obstoječo direktivo.


Ministrstvo za kmetijstvo in okolje ocenjuje, da je zaradi predvidenega dodatnega padca cene ogljikovega dioksida in dodatne obveznosti nakupa ogljikovega dioksida v sektorjih, izpostavljenih premestitvi ogljikovega dioksida, mogoče govoriti o izgubi oz. dodatnih stroških za slovensko industrijo v višini do okoli 8 milijonih evrov na leto.


© 2012 - 2021 Portal Energetika