Voditelji EU so na včerajšnjem jesenskem zasedanju držav EU v Bruslju poenotili ambiciozna stališča o podnebno-energetskih ciljih do leta 2030, ki se tičejo energetske učinkovitosti, obnovljivih virov energije in emisij toplogrednih plinov. Predsednik Evropskega sveta Herman van Rompuy je sporočil, da je bil dogovor dosežen na podlagi načel pravičnosti, solidarnosti in stroškovne učinkovitosti. Slovensko delegacijo je vodil slovenski premier dr. Miro Cerar.
Evropski svet je potrdil cilje podnebno-energetske politike EU do leta 2030 ter glavne usmeritve za pripravo novega zakonodajnega svežnja, ki bo usmerjen v doseganje teh ciljev. Voditelji so v okviru tega potrdili cilj, da bo EU do leta 2030 zmanjšala emisije toplogrednih plinov za vsaj 40 % glede na leto 1990, da bo povečala delež obnovljivih virov v končni porabi energije na vsaj 27 % ter da bo izboljšala energetsko učinkovitost za vsaj 27 %.
Doseženi dogovor ponovno potrjuje vodilno vlogo EU na področju blaženja podnebnih sprememb in potrjuje zavezanost držav članic EU v boju proti podnebnim spremembam. Potrjeni cilj zmanjšanja emisij toplogrednih plinov bo EU tudi sporočila kot prispevek v okviru priprav globalnega podnebnega sporazuma, ki bi naj bil sklenjen na zasedanju Konference pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) decembra 2015 v Parizu.
Usmeritve, ki so bile dogovorjene, so namenjene temu, da zagotavljajo pravično razdelitev bremen med sektorji in državami članicami. V okviru tega je okrepljen sistem trgovanja z emisijami, kot glavni instrument za doseganje zmanjševanja emisij toplogrednih plinov tudi po letu 2020. Dogovor vključuje tudi zavezo, da se ohranja ukrepe za preprečitev tveganj za selitev virov CO2 zaradi ambiciozne podnebne politike, dokler primerljivih prizadevanj ne bodo izvedle tudi tretje države, kar je pomembno predvsem za energetsko intenzivno industrijo. Voditelji so se tudi dogovorili, da se bo državam pod povprečjem razvoja EU iz namena solidarnosti, rasti in povezanosti po letu 2020 namenilo večji delež prihodkov iz sistema trgovanja, kot v obstoječem obdobju. Potrdili so tudi temeljne usmeritve za določanje nacionalnih ciljev zmanjšanja za sektorje, ki niso vključeni v sistem trgovanja z emisijami. To bo temeljilo na relativni razvitosti držav članic, vendar tudi upoštevalo nacionalne okoliščine v nekaterih državah. Pri tem je posebej izpostavljen izziv obvladovanja emisij v kmetijskem in prometnem sektorju, katerima bo posvečena posebna pozornost ob pripravi podnebno energetskega svežnja zakonodajnih predlogov. Pri tem velja izpostaviti jasno usmeritev, da mora Komisija pripraviti tudi predlog, kako v okvir za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov za leto 2030 vključiti rabo zemljišč, spremembo rabe zemljišč in gozdarstvo, kjer je pomemben prispevek ponorov iz gozdov, ki se doslej v okviru notranjih EU ciljev do leta 2020 ni upošteval.
Cilje povečanja obnovljivih virov energije bo dosežen s prispevki držav članic, oblikovanih na podlagi načela, da je treba cilj EU uresničiti skupaj. Uresničevanje cilja povečanja energetske učinkovitosti pa bo v 2020 preučeno z vidika možne povečane ambicioznosti na 30 % cilj. Evropska cilja na področju obnovljive energije in energetske učinkovitosti ne bodo spremljali predpisani zavezujoči nacionalni deleži, si pa države članice lahko zastavijo bolj ambiciozne nacionalne cilje.
Evropski svet je potrdil tudi dodatne usmeritve za vzpostavitev dobro delujočega in povezanega notranjega energetskega trga, ki bo temeljnega pomena za doseganje dogovorjenih ciljev. V okviru tega je posebej poudarjen cilj krepitve elektroenergetskih povezav med državami članicami, ki zadeva predvsem države članice na obrobju Evropske unije. Dodatno je Evropski svet naslovil tudi vprašanje energetske varnosti, kjer je posebej izpostavljena predvsem potreba po pospešenem uresničevanju energetskih infrastrukturnih projektov skupnega interesa.
Na podlagi tega dogovora bo Evropska komisija pripravila zakonodajne predloge, ki jih bosta sprejemala Evropski parlament in Svet Evropske unije v okviru rednega zakonodajnega postopka. Evropski svet se je ob tem zavezal, da bo spremljal vse elemente okvira in po potrebi še naprej dajal strateške usmeritve v okviru tega postopka.
Slovenija je z dogovorjenimi usmeritvami zadovoljna. Dogovor zagotavlja zaščito pred tem, da bo zaradi strožjih ciljev EU v primerjavi s tretjimi državami ogrožena konkurenčnost domačega gospodarstva, hkrati pa podaja jasno usmeritev glede prehoda v nizkoogoljično gospodarstvo, ki ga bodo spremljale nove gospodarske priložnosti. Po letu 2020 bodo vse države članice morale prispevati k zmanjševanju emisij v sektorjih izven sistema trgovanja z emisijami, vendar bo pri tem prispevek razvitejših držav večji. Slovenij je bilo ob dogovoru zagotovljeno, da bo njen prispevek, ki bo določen v okviru zakonodajnega postopka, upošteval omejitve, ki jih ima Slovenija glede zmanjšanja emisij v prometnem sektorju, zlasti zaradi povečanega tranzitnega prometa. Na področju povečanja obnovljivih virov si bo Slovenija sama zastavila nacionalni cilj do leta 2030, ki bo upošteval tako nacionalne omejitve kot priložnosti. Slovenija je sicer zagovarjala višji cilj glede povečanja energetske učinkovitosti, vendar se je morala skupaj s podobno mislečimi državami zadovoljiti s tem, da bo Evropski svet do leta 2020 ponovno razpravljal o tem cilju z namenom njegovega povečanja.
Sprejeti dogovor predstavlja kompromis med stališči in željami posameznih držav članic, ki pa kljub temu zagotavlja, da bo EU tudi po letu 2020 ohranila ambiciozno podnebno politiko. Na podlagi dogovora se pričakuje, da bodo tudi preostale države sveta sledile tem ciljem. Evropski svet bo po zaključku mednarodnih pogajanj konec leta 2015 ponovno ocenil domače ambicije.
Vir: MZI
© 2012 - 2024 Portal Energetika