Novica

Interventni zakon v DZ soglasno sprejet

⇒ Energetika ⇒ Splošno

Včeraj so poslanci v Državnem zboru soglasno, s 64 glasovi "za" in nobenim "proti", sprejeli interventni zakon o ukrepih za odpravo posledic žleda med 30. januarjem in 10. februarjem 2014, ki ga je pripravila vladna delovna skupina pod vodstvom ministra za infrastrukturo in prostor Sama Omerzela.

Po besedah ministra za infrastrukturo in prostor Sama Omerzela, predstavlja ledena ujma, ki je prizadela dobršen del Slovenije, zlasti Notranjsko regijo in Savinjsko - šaleško regijo, naravno katastrofo, kot je še v Sloveniji nismo izkusili in poudaril, da gre za hud udarec zlasti energetski in transportni infrastrukturi. Samo na področju infrastrukture, torej brez ocene poškodovanih in podrtih gozdov, presega že v tem trenutku 130 milijonov evrov.
 
Zakon predvsem poenostavlja postopke za hitrejšo vzpostavitev gospodarske infrastrukture ter stanovanjskih in kmetijskih objektov ter ureja zagotavljanje sredstev za sanacijo posledic in nadzor namenske porabe le-teh. Tako interventni zakon omogoča izvedbo nekaterih nujnih ukrepov za čimprejšnjo odpravo škode, med najpomembnejšimi so predvsem:

  • omogoča se obnova gospodarske infrastrukture ter drugih objektov, obnova gozdov, kmetijskih zemljišč, parkov in drevoredov ter odprava posledic škode v gospodarstvu;
  • omogoča se povrnitev neposredne škode, nastale na objektih, zemljiščih, gozdovih in v gospodarstvu ter prav tako stroške intervencij in ocenjevanja škode;
  • omogoča se ustanovitev posebne komisije za odpravo posledic žleda na prometni in energetski infrastrukturi, ustanovljene na podlagi zakona o odpravi posledic naravnih nesreč za področje kmetijstva, gospodarstva in okolja. Ta naravna nesreča je namreč povzročila precejšnjo škodo prometni in energetski infrastrukturi, zato je treba zagotoviti, da bo škoda hitro ocenjena in sanacijski programi pripravljeni ter obravnavani v čim krajšem možnem času;
  • za obdobje izpada električne energije, je operaterjem elektro distribucijskega omrežja dana neposredna možnost, da ne obračunajo električne energije za čas, ko odjemalcem zaradi posledic žleda ni  bila zagotovljena oskrba z električno energijo, dana pa je tudi podlaga za obračun stroškov, povezanih s priključitvijo na agregate;
  • za obnovo poškodovanih objektov ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja, za uporabno dovoljenje je potrebna zgolj poenostavljena dokumentacija, prav tako ni obvezen tehnični pregled. Poenostavitve so predvidene tudi za gospodarsko infrastrukturo, kjer se ta gradi ali obnavlja znotraj varovalnega pasu, ni potreben nov prostorski akt, poenostavljeni so tudi postopki pridobivanja pravic na zemljiščih. Poleg tega je v določenih primerih mogoče podaljšati že veljavna gradbena dovoljenja, če gradnje zaradi naravne nesreče ni bilo mogoče začeti ali dokončati v roku, ki ga predvideva gradbeno dovoljenje;
  • predvideni so posebni ukrepi za sanacijo gozdov, vzpostavitev gozdnih prometnic ter poenostavljen upravni postopek za odreditev izvajanja varstvenih del v gozdovih. Lastniki gozdov bodo lahko zahtevali zaporo ceste v poenostavljenem postopku, do izvedbe sanacije pa ne bodo odgovorni za škodo, ki bi nastala obiskovalcem gozdov;
  • urejajo se posebni ukrepi za preprečevanje širjenja in zatiranja lesnih škodljivcev, z določitvijo posebne obveznosti pregleda gozdov in rokov za pregled ter ukrepov v skladiščih lesa;
  • uvajajo se trije programi aktivne politike zaposlovanja, dva za javna dela in en program za subvencije zaposlovanja pri izvajalcih odprave posledic žleda v gozdovih;
  • omogočena je oprostitev katastrskega dohodka oziroma zmanjšanje davčne osnove pri lastnikih gozdov, ki so bili zaradi žleda še posebej  prizadeti, imeli pa bodo tudi dodatne stroške s sanacijo. Omogočeno je tudi zmanjšanje ali odpis prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po poenostavljenem postopku.

© 2012 - 2021 Portal Energetika