Neodvisno raziskavo REUS od leta 2009 izvaja in razvija agencija Informa Echo v sodelovanju s partnerji CEU IJS, GI ZRMK, SURS in raziskovalna agencija IPSOS.

Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije – REUS 2022 za gospodinjstva kaže, v kolikšni meri so slovenska gospodinjstva energetsko učinkovita, kako ravnajo z energijo in kje imajo potenciale za zmanjšanje porabe energije. V Raziskavi REUS GOS 2022 je letos sodelovalo 1.013 gospodinjstev. Raziskava se je osredotočala predvsem na dejavnike, ki vplivajo na porabo energije v slovenskih gospodinjstvih. Raziskava je obsegala 243 vprašanj, razdeljenih na štiri področja: Ravnanje z energijo; Stanje stavb, gretje in hlajenje; Električne naprave in Mobilnost.

Na podlagi ključnih izsledkov raziskave izpostavljamo naslednje ugotovitve:

• o učinkoviti rabi energije razmišlja štiri petine anketiranih gospodinjstev (81 %). Podatke o učinkoviti rabi energije še vedno najpogosteje iščejo na spletu (78 %), drugi najpogostejši vir so dobavitelji energije (50 %), tretji pa svetovalne pisarne ENSVET Eko sklada (38 %);
• glavni vir energije za ogrevanje ostajajo drva, ki jih uporablja ena četrtina (25 %) v raziskavi sodelujočih gospodinjstev. Sledijo električna energija (16 %), daljinska toplota (13 %), zemeljski plin (11 %), kurilno olje (11 %) in energija okolja (9 %);
• glavni način ogrevanja v Sloveniji ostaja centralno ogrevanje, ki ga uporablja skoraj polovica anketiranih gospodinjstev (45 %). Sledijo etažno centralno ogrevanje (22 %), lokalno ogrevanje (16 %) in centralno daljinsko ogrevanje (13 %);
• tri petine anketiranih gospodinjstev (59 %) delijo stroške ogrevanja v večstanovanjskih stavbah, ena četrtina (24%) po uporabni površini. Slaba desetina (7 %) pa ne delijo stroške;
• točno polovica (50 %) anketiranih gospodinjstev vzdržuje dnevno notranjo temperaturo v sezoni ogrevanja pri 21 do 22 stopinjah Celzija. Četrtina (26 %) vzdržuje temperaturo pri več kot 22 stopinjah Celzija in druga četrtina (23 %) pri temperaturi manj kot 21 stopinjah Celzija;
• delež anketiranih gospodinjstev s klimatsko napravo se je v treh letih povečal za deset odstotnih točk na 44 %;
• slaba desetina (8 %) anketiranih gospodinjstev nima avtomobila, polovica (49 %) ima eden, ena tretjina (32 %) ima dva in desetina (10 %) pa tri ali več avtomobilov;
• o nakupu električnega avtomobila razmišlja slaba desetina (7%) vprašanih.

V uvodnih nagovorih so predstavniki državne uprave predstavili usmeritve in aktivnosti, ki v času energetske krize lahko zagotovijo spremembo vedenja in ravnanja v smeri preudarne in varčne rabe energije. S strani Ministrstva za infrastrukturo je sodelovala državna sekretarka mag. Tina Seršen. V uvodu je predstavila nekaj ukrepov učinkovite rabe energije, ki jih je ministrstvo že sprejelo. V septembru je bil sprejet interventni zakon za obvladovanje kriznih razmer v energetiki, ki izpostavlja pomembna ukrepa na področju učinkovite rabe energije. In sicer možnost sprejetja predpisa, ki omeji temperaturo v stavbah, ki so v lasti ali uporabi javnega sektorja. Drugi ukrep je odločitev o zmanjšanju odjema zemeljskega plina, ki sledi priporočilu Evropske komisije. Pri tem je izbran mehanizem nagrajevanja za tiste, ki bodo to naredili trajno. Ministrstvo vodi vrsto kampanj, ki so namenjena ozaveščanju in informiranju splošne javnosti in gospodarstva. Med novostmi je ukrep spopadanja z energetsko revščino, sprejeta je bila uredba za opredelitev in ocenjevanje števila energetsko revnih gospodinjstev, v teku pa je priprava prilagoditve akcijskega načrta. Na osnovi evropskih paketov Pripravljeni na 55 in RePowerEU, ki naslavljata tudi učinkovito rabo energije, se pripravlja prenova zakona o energetski učinkovitosti stavb. Ministrstvo je pripravljeno na črpanje evropskih sredstev iz nove finančne kohezije in iz načrta RePowerEU, kar bo omogočilo prestrukturiranje energetike nasploh. V začetni fazi je prenova NEPN, ki bo v javni obravnavi v začetku prihodnjega leta.

Na zakjučni okrogli mizi, kako kljub nižjim zamejenim cenam energije zagotoviti izvajanje ukrepov doma, v službi, v javnih ustanovah in ravnati z energijo varčno, so sodelovali Erik Potočar (MZI), Borut Rajer (Borzen), Matjaž Česen (CEU IJS), Mojca Vendramin (Eko sklad), Rajko Dolinšek (Informa Echo) in Marko Maver (MOP). Sogovorniki so ugotavljali, da je spremembe v ravnanju in vedenju, ki prinašajo učinke, mogoče doseči zgolj z ustrezno naslovljenim in dolgoročnim procesom ozaveščanja. Pri tem gre za večplasten in konstanten proces, ki vključuje poznavanja tematike, procesov, vzrokov in posledic.

Podrobnješe informacije

Vir: Informa Echo