Vlada je pritrdila ugotovitvam g. Matjašiča, da je spreminjanje zakonodaje v zadnjih letih zainteresiranim pravnim in fizičnim osebam ter vsakokratnemu ministrstvu, pristojnemu za rudarstvo, prineslo kar nekaj težav pri pridobivanju oziroma podeljevanju pravic na področju rudarstva.

Z Zakonom o rudarstvu iz leta 1999 (v nadaljnjem besedilu ZRud) se je najprej uvedlo rudarsko pravico in koncesijo, ki so ju sicer imetniki pravnomočnih dovoljenj za raziskovanje in izkoriščanje lahko pridobili na poenostavljeni način. Spremembe je na področje rudarstva je prinesel Zakon o rudarstvu, ki se je začel uporabljati 1.1.2011. Posebej je izpostavljeno, da je pri pripravi predloga zakona sodelovala vsa zainteresirana strokovna javnost s področja rudarstva. Zakon je spremenil precej pojmov, ki so bili tedaj močno usidrani med rudarsko strokovno javnostjo, kar je povzročilo zmedo v strokovnem sporazumevanju in razumevanju predpisov. Poleg tega je zakon namesto koncesije za raziskovanje uvedel dovoljenje za raziskovanje, namesto dovoljenja za izkoriščanje pa potrjevanje t.i. rudarskih projektov za pridobitev koncesije za izkoriščanje v okviru postopka sklepanja koncesijske pogodbe. Pristojnost za izdajo dovoljenj za raziskovanje in potrjevanje rudarskih projektov za pridobitev koncesije za izkoriščanje je zakon v celoti prenesel na ministrstvo, pristojno za rudarstvo (po starem zakonu so za večino mineralnih surovin dovoljenja izdajale upravne enote). Nadalje zakon ni vseboval prehodnih določb, na podlagi katerih bi bilo mogoče nadaljevati z reševanjem prejetih vlog za pridobitev rudarskih pravic po do tedaj veljavnem zakonu, zato so se vsi postopki morali začeti reševati po novem zakonu, nekaterih že pridobljenih pravic pa sploh ni bilo mogoče uveljavljati v povsem drugače zasnovanih postopkih. Zakon tudi ni jasno navedel, kakšni so pogoji za pridobitev določenih pravic in kakšna mora biti vsebina vloge, ampak je to posredno izhajalo iz določb različnih členov zakona. Dodatne težave so prinesle določbe, ki so urejale nekatera področja v različnih delih zakona na različen način. Vse to je prineslo precejšen zastoj pri podeljevanju rudarskih in drugih pravic na področju rudarstva.

Navedene težave so se v veliki meri odpravile, tako da postopki na področju rudarstva tekoče potekajo. Glede postopkov podaljševanja rudarskih pravic, kateri naj bi bili po mnenju g. Matjašiča med najbolj problematičnimi, vlada ugotavlja, da so z veljavnim Zakonom o rudarstvu (v nadaljnjem besedilu: ZRud-1) ustrezno urejeni, Zakon namreč jasno opredeljuje pogoje in način podaljšanja rudarske pravice za izkoriščanje. Pogoji za podaljšanje rudarske pravice so razumljivi in logični ter usklajeni z drugimi predpisi in koncesijsko pogodbo.

Glede predloga g. Matjašiča, da naj se evidentirajo vsi obstoječi kamnolomi in da se glede na stanje na terenu temu ustrezno prilagodi zakonodaj pojasnjujemo, da je v Republiki Sloveniji trenutno 223 pridobivalnih prostorov s koncesijo in 151. koncesionarjev, medtem ko naj bi po navedbah Zveze ekoloških gibanj Slovenije bilo ta čas v Sloveniji med 7000 in 8000 manjših in večjih nelegalnih, zapuščenih in okoljsko problematičnih kamnolomov, peskokopov in gramoznic.

Na nivoju države je že v letu 1992 pristopil k sistematičnemu evidentiranju površinskih kopov takratni Geološki zavod Ljubljana. Od takrat pa do danes je bilo po podatkih Geološkega zavoda Slovenije pregledanega 57 % ozemlja Republike Slovenije, in sicer njen južni in zahodni del. Na do sedaj pregledanih 57 % ozemlja Republike Slovenije je bilo evidentiranih skupaj 2252 prej naštetih lokacij, od katerih je 460 aktivnih ali občasno aktivnih.

Vir: MZI