Novica

Knjiga "Osnove uporabe solarnih toplotnih in fotonapetostnih sistemov"

V Založbi Energetika Marketing je izšla knjiga avtorja mag. Draga Paplerja z naslovom Osnove uporabe solarnih toplotnih in fotonapetostnih sistemov, kot prva knjiga v Sloveniji, ki v celoti obravnava rabo sončne energije s področij tehnike ogrevanja, priprave sanitarne tople vode in pridobivanja električne energije s pomočjo sonca. Namenjena je širši strokovni javnosti, ki se s sistemi ogrevanja in pridobivanja električne energije srečujejo pri vsakodnevnem delu: projektantom, inštalaterjem, serviserjem, trgovcem z opremo in napravami, prav tako pa je koristna za vse tiste, ki se zanimajo za uporabo obnovljivih virov in novih tehničnih rešitev v oskrbi z energijo.

Naslovnica knjige "Osnove uporabe solarnih toplotnih in fotonapetostnih sistemov"

Gospodarski razvoj in naš življenjski standard sta tesno povezana z energijo. Ob vodi, zraku in hrani je energija četrti dejavnik za življenje in gospodarstvo. Povpraševanje po električni energiji neprestano narašča in presega povpraševanje po drugih končnih dobrinah. Pri oskrbi z energijo ločimo energijo iz tradicionalnih klasičnih fosilnih virov in obnovljive vire energije (OVE). Sončna energija je poleg vode in vetra naraven in trajen vir energije. Sonce predstavlja največji, trenutno neusahljiv in ekološko neoporečen vir energije.  Uporablja se lahko za segrevanje vode in proizvodnjo električne energije. Sončna energija je eden od redkih energetskih virov, ki je relativno enakomerno porazdeljen po zemeljski obli in jo aktivno izkoriščamo. To je bil razlog za pripravo monografije avtorja mag. Paplerja, ki obsega 568 strani z dodanimi številnimi fotografijami slovenskih fotonapetostnih elektrarn.


Prvi del knjige zajema rabo sončne energije kot vira toplote za sisteme sanitarne tople vode, gretje bazenske vode, ogrevanje prostorov: gospodinjstev, stanovanj, poslovnih, javnih ter turističnih in gostinskih objektov. Drugi del obravnava možnosti izkoriščanja sončne energije za proizvodnjo in oskrbo z električno energijo samostojnih in omrežnih fotonapetostnih sistemov s povezavo na javno elektroenergetsko omrežje.


"Poglavja vsebujejo predpise o spodbudah uporabe fotonapetostnih sistemov, inženiring investicij, analize in razvoj ter številne primere uspešno izvedenih fotonapetostnih sistemov v Sloveniji. Vsa poglavja knjige so obogatena s številnimi tabelami, diagrami izračuni in slikami, ki dodatno prikažejo in razložijo njeno vsebino,« je ob predstavitvi knjige na seminarju v Hotelu Mons v Ljubljani povedal odgovorni urednik knjige Rado Porenta.

 


Strokovni pogledi in primeri dobrih praks


V knjigi so sistematično obravnavani obnovljivi viri energije v luči evropske in slovenske zakonodaje in spodbujevalnih podpornih mehanizmov. Vsebina je osredotočena na energijo sonca in njeno izkoriščanje v solarnih toplotnih in fotonapetostnih sistemih. Prikazane so sodobne tehnologije sončnih elektrarn s sestavnimi elementi, inženiringom, tehniškim dimenzioniranjem, odločujočimi dejavniki za energetsko izkoriščanje in obratovalnimi parametri. S pomočjo informacijskih tehnologij je bil izdelan model za vodenje postopkov izgradnje sončnih elektrarn od ideje do izvedbe.

Zasnovan je bil partnerski razvojno izobraževalni model obnovljivih virov energije "DP2MIR" od dogovora, projekta, proizvodnje, marketinga, izobraževanja do razvoja. S statistično analizo so bili izračunali okoljski učinki zmanjšanja emisij toplogrednih plinov. Naložbe v fotonapetostne elektrarne so ocenjene z vidika ekonomske učinkovitosti, koristnosti  in denarnih tokov ter razvojnega potenciala.

 

 
Trend proizvodnje električne energije iz fotonapetostnih elektrarn


Razširjenost sončnih elektrarn je naraščala z eksponentno rastjo inštaliranih kapacitet elektrarn tudi v Sloveniji. V Sloveniji je bilo do konca leta 2008 instaliranih 2.033 kWp moči fotovoltaičnih elektrarn, leta 2009 moči 7.417 kWp, leta 2010 moči 25.852,9 kWp, leta 2011 moči 84.183,0 kWp in 2012 moči 163,034,8 kWp. To pomeni v letošnjem letu podvojitev kapacitet zgrajenih v vseh prejšnjih letih! Gre za zmogljivosti sončnih elektrarn, ki so že vpisane v Register deklaracij za proizvodne naprave električne energije iz obnovljivih virov (stanje na dan 1. oktober 2012). Velja poudariti, da lahko med priklopom sončne elektrarne in njenim vpisom v register preteče več mesecev.

Delež proizvodnje električne energije v sončnih elektrarnah v celotni proizvodnji iz obnovljivih virov energije je leta 2008 znašal 0,18 %, leta 2009 znašal 0,39 % leta 2010 znašal 1,43 % in leta 2011 znašal 6,09 % od celotne proizvodnje iz OVE. V okviru celotnega deleža proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov ter v visoko učinkoviti soproizvodnji toplote in električne energije so imele sončne elektrarne 4,24 % delež.

Leta 2011 in v prvi polovici leta 2012 so se s padanjem industrijskih cen fotovoltaičnih modulov odrazili učinki ekonomije obsega in proizvodne učinkovitosti zaradi močne ponudbe v primerjavi s povpraševanjem. Primerjava vlaganj v sončne elektrarne kaže, da se je vrednost na inštaliran kilovat v obdobju 2005–2008 znižala za četrtino, v obdobju 2005–2009 za tretjino, v obdobju 2005–2010 za polovico, v obdobju 2005–2011 pa za dve tretjini.

Investiranje sončnih elektrarn v letih 2010–2012 je imelo za posledico povišanje finančnih kvot za spodbudo, kar je vodilo Vlado RS v odločitev, da je napovedane odkupne cene za sončne elektrarne v zadnjih letih dvakrat dodatno znižala. Pospešen razvoj sončnih elektrarn v Sloveniji, ko se je kumulativna instalirana moč sončnih elektrarn v primerjavi s preteklimi leti več kot podvojila, se bo v naslednjih letih odražala v potrebi po povečanju sredstev za obratovalne podpore, ki se sistemsko zbirajo pri plačilu računov za električno energijo vseh končnih odjemalcev skozi prispevek OVE po 67. r členu Energetskega zakona.

 

 

Ekonomija obsega sončnih elektrarn

Glede na tehnološki napredek in koriščenje ekonomijo obsega z vidika rasti sončnih elektrarn pri proizvodnji, je pričakovati zmanjševanje cen ključnih elementov fotonapetostnih modulov pri izgradnji sončnih elektrarn in s tem izboljšanje ekonomskih učinkov. S povečanjem števila elektrarn in konkurenco med proizvajalci naprav in opreme so se znižali proizvodni stroški, znižujejo se cene ponudbe. S tehnološkim napredkom se izboljšuje tehnologija in povečujejo izkoristki fotonapetostnih sistemov in posledično prihaja do večjih proizvodnih in dohodkovnih učinkov.


Na več primerih velikostnih razredov sončnih elektrarn je avtor analiziral ekonomske in ekološke učinke z in brez subvencij in v napovedanem modelu napovedal ekonomijo obsega fotovoltaičnih sistemov  Sloveniji, ko bo proizvedena električna energija iz teh sistemov OVE postala konkurenčna drugim virom. Ekološki prihranek proizvodnje električne energije iz sončnih elektrarn je v zmanjšanju izpustov emisij CO2. V 30-letni življenjski dobi sončne elektrarne moči 50 kW znaša prihranek 687 ton emisij CO2.


Investicijski stroški na enoto fotonapetostnih sistemov se z leti izrazito znižujejo, tako da realno pričakujemo, da bodo v desetletju postali kokurenčen vir za proizvodnjo električne energije. Tudi brez državnih pomoči bo za gospodinjstva proizvodnja lastne električne energije iz fotovoltaičnih elektrarn postala ekonomsko opravičljiva, saj se bo proizvodna cena izenačila s ceno energije na trgu, za katero je potrebno plačevati še omrežnono in emisijski davek, ki ga napoveduje EU.


Še množičnejša uporaba fotonapestotnih sistemov po povezana z aktivnim upravljanjem elektroenergetskih omrežij, s tehnološkim razvojem nove generacije fotonapetostnih celic, razvojem zmogljivih tehnologij hranilnikov energije za samooskrbovanje porabnikov in široko uporabo električnih avtomobilov.


 


© 2012 - 2023 Portal Energetika