Novica

Komisija objavila ocene Celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov

⇒ Energetika ⇒ Nacionalni energetski in podnebni načrt

Komisija je sprejela Poročilo o stanju energetske unije za leto 2020 in spremne dokumente o različnih vidikih energetske politike EU. Objavljene so tudi ločene ocene 27 nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov (NEPN). Komisija je zavezujoč cilj Slovenije glede zmanjšanja emisij TGP v sektorju ne-ETS ocenila kot bolj ambicioznega, nacionalni prispevek k cilju energetske učinkovitosti kot zmerno ambicioznega, nacionalni prispevek k cilju OVE pa kot neambicioznega.

Evropska komisija je dne 14. 10. 2020 sprejela "Poročilo o stanju energetske unije za leto 2020" in spremne dokumente o različnih vidikih energetske politike EU. Letošnje poročilo je prvo po sprejetju evropskega zelenega dogovora in obravnava prispevek energetske unije k dolgoročnim podnebnim ciljem Evrope.

Ločene ocene 27 nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov (NEPN) analizirajo pot in ambicije posameznih držav članic za dosego sedanjih podnebnih in energetskih ciljev do leta 2030. Splošna ocena kaže, da so države članice sposobne doseči te cilje in pri tem večinoma dobro napredujejo. Ocene vključujejo tudi priporočila vsaki državi članici za morebitno uporabo sklada za okrevanje in odpornost.

Slovenija je v svojem NEPN med drugim sprejela naslednje ključne energetske in podnebne cilje do leta 2030:

  • zmanjšanje skupnih emisij toplogrednih plinov za 36 %, od tega za 20 % v sektorju ne-ETS (kar je 5 odstotnih točk nad sprejeto zavezo Slovenije);
  • vsaj 35 % izboljšanje energetske učinkovitosti, kar je višje od cilja sprejetega na ravni EU (32,5 %);
  • vsaj 27 % obnovljivih virov energije, kjer je Slovenija zaradi relevantnih nacionalnih okoliščin, v prvi vrsti okoljskih omejitev, sprejela nižji cilj od cilja na ravni EU (32 %) s prizadevanjem, da se ambicija zviša pri naslednji posodobitvi NEPN (2023/24),
  • 3 % vlaganja v raziskave in razvoj, od tega 1 % javnih sredstev.

Komisija je zavezujoč cilj Slovenije glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v sektorju ne-ETS ocenila kot bolj ambicioznega, nacionalni prispevek k cilju energetske učinkovitosti kot zmerno oz. nizko ambicioznega, in nacionalni prispevek k cilju obnovljivih virov energije kot neambicioznega (glejte tudi prikaz na grafiki na dnu strani).

Komisija v svoji oceni slovenskega NEPN izpostavila tudi naslednje primere dobre prakse:

  • slovenski NEPN določa okvirne cilje za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov do leta 2030 za šest posameznih sektorjev, na katere vpliva uredba o delitvi napora (ne-ETS sektorji);
  • Slovenija si je zastavila dolgoročno vizijo in cilj prilagajanja za zmanjšanje izpostavljenosti, občutljivosti in ranljivosti na podnebne spremembe do leta 2050 ter upošteva prilagajanje v politikah in ukrepih;
  • slovenski NEPN določa temelj za ambiciozno zmanjšanje porabe premoga za proizvodnjo električne energije; vprašanje opuščanja premoga je sicer še vedno v obravnavi, a strategija bo sprejeta najkasneje v letu 2021;
  • slovenski NEPN spodbuja energetsko učinkovitost v vseh sektorjih kot instrument za varstvo okolja, izboljšanje energetske varnosti in zmanjšanje stroškov energije za družine in podjetja;
  • slovenski NEPN vključuje tudi elemente evropskega zelenega dogovora za kmetijstvo, kot je spodbujanje trajnostnega ekološkega kmetovanja.

Vsi objavljeni dokumenti so na voljo na spletni strani Komisije

Povezani dokumenti:

Vir: MZI

Grafika: Ocena ciljev NEPN Slovenije

© 2012 - 2020 Portal Energetika