Danes dopoldan je številne udeležence mednarodne konference nagovoril minister za infrastrukturo in prostor Zvone Černač. V svojem nagovoru se je osredotočil predvsem na vprašanje vloge zemeljskega plina pri oblikovanju energetske varnosti v prihodnje ter poudaril pričakovanja, da bodo energetski ministri držav članic Evropske unije 15. junija na svojem rednem zasedanju sprejeli sklepe k Energetskem načrtu 2050.

Energetski načrt 2050 je, tako minister Černač, po letih 2007 in 2008, ko so bile sprejete podnebno-energetske zaveze EU, eden izmed najpomembnejših strateških dokumentov na področju evropske energetske politike. »Izrisuje nekaj ključnih usmeritev, kako naj bi se Evropa razvijala v nizko-ogljično prihodnost na področju energetike. Morda najbolj pomembna ugotovitev je, da nizko-ogljični scenariji ustvarjajo nove poslovne priložnosti in napredni tehnološki razvoj, povečujejo dodano vrednost za gospodarstva, ki to pot izberejo, in znižujejo stroške goriva.«

Ob tem je minister Černač še izpostavil, da bo zemeljski plin odigral pomembno vlogo pri prehodu energetskih sistemov na nizko-ogljično gospodarstvo. Kot nadomestek za premog in nafto lahko plin na kratek do srednje-dolgi rok zmanjša emisije toplogrednih plinov z že obstoječimi tehnologijami. Ko gre za plinsko infrastrukturo, EU vedno bolj prepoznava pomen stabilne oskrbe s strani tradicionalno zanesljivih dobaviteljev po novih dobavnih poteh – dober primer sta plinovoda Severni in Južni tok. Plin postaja vedno bolj pomemben del energetske mešanice.

Trenutno se na regionalni ravni identificirajo projekti na plinu in električni energiji, ki bodo pomagali zagotoviti bolj integrirano in učinkovito delovanje omrežij,« kar po besedah ministra Černača predstavlja resnično pomemben korak, ko gre za energetsko politiko Evropske unije.

 
Za zaključek se je minister dotaknil aktualnih plinskih projektov v Sloveniji. Trenutno smo v postopku nadgradnje in obnove 30 let stare prenosne infrastrukture po vsej državi. Obstajajo tudi načrti za razvoj novih prenosnih poti, predvsem v smeri Hrvaške in Madžarske. Izrednega pomena pa je tudi projekt izgradnje plinovoda Južni tok, čigar trasa bo potekala tudi preko slovenskega ozemlja. Naš sistemski operater prenosnega omrežja podjetje Plinovodi se uspešno vključuje v vse aktivnosti tega velika projekta.