V času, ko svet pretresajo geopolitične napetosti in motnje v oskrbi z energenti, želi država okrepiti svoj manevrski prostor in preprečiti ponavljanje šokov, kakršnim smo bili priča v preteklih letih.

Krepitev energetske varnosti kot osrednja prioriteta

Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je poudaril, da je Slovenija na morebitne nove energetske izzive bistveno bolje pripravljena kot leta 2022, predvsem zaradi izboljšanega sistema blagovnih rezerv in izkušenj iz preteklih kriz. Kljub temu opozarja, da bi zaostrovanje razmer na Bližnjem vzhodu lahko prineslo dodatne pritiske na cene in dobavne poti, zato je ključna pravočasna priprava. 

Med ključnimi ukrepi na področju energentov so:

• natančnejše zbiranje podatkov o porabi naftnih derivatov in komercialnih zalogah,
• obveznost operativnega poročanja v primeru motenj pri preskrbi končnih odjemalcev,
• možnost uvedbe diferencirane cene goriv, kar naj bi povečalo stabilnost v izrednih razmerah.

Strateške zaloge plina in dolgoročno zapiranje portfeljev

Med pomembnejšimi ukrepi je tudi oblikovanje posebnih državnih strateških zalog plina z zakupom skladišč v tujini ter možnost sklepanja 3‑ do 5‑letnih pogodb za 90% količin, s katerimi bi bili odjemalci zaščiteni pred velikimi cenovnimi nihanji in bi jim bila zagotovljena večja količinska varnost. Ti ukrepi naj bi zmanjšali izpostavljenost gospodarstva in javnega sektorja volatilnim trgom.

Vlada predvideva tudi uvedbo garancijske sheme preko SID banke, ki bi zmanjšala kreditno tveganje v odnosih med dobavitelji in odjemalci energije.

Krepitev logistike in odpornosti preskrbnih verig

Ena izmed strateških usmeritev je tudi krepitev logističnih zmogljivosti v energetiki, vključno z uporabo mobilnih enot, boljšim dispečerskim upravljanjem ter možnostjo začasnega odstopa od nekaterih okoljskih in varnostnih standardov pri skladiščenju ključnih surovin v kriznih razmerah. Cilj je zagotoviti nemoteno preskrbo tudi v primeru večjih motenj v mednarodnih tokovih.

Vlada poudarja tudi pomen obrambe pred hibridnimi grožnjami, zlasti pri varovanju skladišč, transportnih poti in kritične infrastrukture.

Možnost znižanja DDV na osnovna živila

Ker se tudi prehranska veriga sooča s pritiskom energetske draginje, je ministrica za kmetijstvo Mateja Čalušić napovedala razpravo o znižanju DDV-ja za osnovna živila, pri čemer se v razpravah omenja 5‑odstotna stopnja, podobna tisti v sosednjih državah. Ukrep bi bil dokončno oblikovan po posvetih z deležniki kmetijskega in trgovinskega sektorja. 

Vlada pripravlja tudi seznam osnovnih življenjskih potrebščin in spremljajočih cenovnih mehanizmov ter pregleduje možnosti za oblikovanje rezerv semen in mineralnih gnojil, kar naj bi neposredno povečalo prehransko varnost.

Z načrtovanimi ukrepi želi Slovenija svoje sisteme oskrbe narediti bolj odporne, prilagodljive in predvidljive, predvsem na področju energentov, kjer so tveganja največja. Zakonodajni okvir, ki ga pripravlja vlada, bo predstavil temelje za hitro in učinkovito ukrepanje, če bo energetska ali prehranska kriza dejansko nastopila.

Vir: Generalni sekretariat vlade