Slovenija  ima zaradi svoje lege na križišču, velikih geografskih sistemov pomembne primerjalne prednosti. Po ministrovih besedah ima Slovenija v okviru EU strategije za Podonavsko regijo na področju prometa pomembne izkušnje. Tudi v pripravah na EU strategijo za Jadransko-Jonsko regijo je Slovenija aktivno vključena in bo po sprejetju, predvidoma v drugi polovici tega leta, aktivno sodelovala pri izvajanju strategije. Alpska regija ni Alpska konvencija temveč pomeni njeno nadgradnjo, saj gre za iskanje sinergij in boljših razvojnih priložnosti med gorskimi in ravninskimi območji, med podeželjem in alpskimi urbanimi metropolami. Za Slovenijo je zaradi gospodarskega sodelovanja in izvozne naravnanosti v Nemčijo, predvsem Bavarsko, izrednega pomena neoviran prehod preko Alp, pri čemer je treba dogovoriti rešitve, ki so sprejemljive za vse države Alpske regije in so trajnostno naravnane.

Pomembne možnosti, ki jih lahko Slovenija pri tem izkoristi za okrepitev svojega gospodarstva pa omogočajo tudi transportni koridorji: mediteranski in X. koridor, ki se v Sloveniji križata, pri čemer pa je treba okrepiti zavedanje, da investicije v infrastrukturo pomenijo ustvarjanje  nujni predpogojev za slovensko gospodarstvo. Minister Omerzel je izpostavil tudi pomen multidisciplinarnega pristopa k razvoju ter izjemne priložnosti, ki jo nudijo inovativne tehnološke rešitve na področju energije in prometa, s katerimi bomo v prihodnosti lahko zmanjšali pritiske na okolje in prostor, hkrati pa prispevali k mobilnosti in večji pretočnosti. Državna sekretarka Kertova je izpostavila štiri področja, kjer lahko dosežemo boljše rezultate v makroregionalnem povezovanju: krepitev raziskav in tehnoloških inovacij, izboljšanje upravljanja z vodami, zlasti na področju varstva pred poplavami, varstvo okolja ter izboljšanje multimodalnih povezav oziroma infrastrukture. K razvojni oživitvi Slovenije pa lahko prispeva priprava skupne alpske inovativne strategije, kar bi bila dobra podlaga za SI raziskovalce in vključevanje študentov. Državna sekretarka Jerina je izpostavila, da je treba preseči gledanje, da sta narava in okolje omejitev, kar lahko najbolje uporabi prav Alpska regija, saj je že v okviru dosedanjega dela v Alpski konvenciji znati omejitve prikazati kot prednosti. V. d generalnega direktorja Drofenik je izpostavil vlogo regij, da v teritorialnem dialogu povežejo potenciale in se odprejo navzven v alpski prostor, kjer delujejo inovacijsko izjemne regije in države. Namestnica generalnega sekretarja je poudarila bogate izkušnje Alpske konvencije, ki v okviru istih državah kot bodoča EU Strategija deluje že 20 let. Alpska konvencija želi biti enakovreden partner, v proces nastajanja EU Strategije pa želi vključiti tudi vsebine podeželja. Nacionalni koordinator za EU strategije Krajc je spomnil, da EU Strategije ne pomenijo več denarja, temveč boljše koriščenje razpoložljivih kohezijskih sredstev, obstoječe zakonodaje ter institucij na določenem območju, zaradi česar je pomembno skupno dogovarjanje in iskanje sinergij v skupnem delovanju. Lastništvo strategije mora biti zagotovljeno na ravni vlade, izjemnega pomena za opredelitev dodane vrednosti ter kasnejše izvajanje strategije pa je sodelovanje deležnikov na vseh ravneh. Zato smo se v Sloveniji poleg uradnega posvetovanja o strategiji, ki se prične konec junija, odločili nagovoriti deležnike že prej in dati priložnost za izmenjavo mnenj.  Predstavljene so bile slovenske izkušenje v dosedanjem makroregionalnem povezovanju v okviru EU Strategijah za Podonavsko in Jadransko Jonsko regijo  ter okvirna vsebina treh stebrov nove strategije za Alpsko regijo: 1. gospodarstvo in inovacije; 2. promet, storitve in povezovanje; 3.  okolje, viri, kultura in energija  ki je bila oblikovana v dosedanjem usklajevanju za Alpsko regijo, čemur je sledila razprava. Udeleženci so se strinjali, da vključevanje Slovenije v  EUSALP prinaša razvojne priložnosti in s tem potencialno rast in nova delovna mesta. Ob tem so se zavzeli za vključevanje makroregionalnih ciljev v programske dokumente na podlagi katerih bo Slovenija črpala evropska sredstva v naslednjem večletnem finančnem okviru 2014-2020. Pozdravili so tudi pričetek javne razprave, ki je stekla s tem dogodkom, pri čemer sicer svojo vlogo vidijo predvsem v okviru osrednjega dela javnega posvetovanja o EUSALP, ki se bo pričela julija, po sprejemu predloga strategije.

Po koncu posveta, ki ga je pripravilo infrastrukturno ministrstvo v okviru dneva Alpske konvencije, se je generalni sekretar Alpske konvencije Markus Reiterer srečal tudi z ministrom ter v izjavi za medije povedal, da bo vedno večja elektro mobilnost vplivala na to, kako bomo živeli, hkrati se poraja vprašanje, kako in kje bodo proizvedli elektriko. "Na sejmu vidim veliko potenciala za Slovenijo, da se razvije tudi na področju rabe električne energije in energetske neodvisnosti," je dejal Reiterer in ob tem izpostavil pogovore o prihodnosti dela v Alpski regiji in EU na sploh. Za vse aktivnosti pa upa, da bodo življenje ljudi na tem območju bolj približale Bruslju.

V soboto se je v Mojstrani v okviru petega Dneva Alpske konvencije odvijala vrsta dogodkov. Osrednja dogodka rekreativno kolesarjenje in pohod sta bila dobro obiskana, v spremljevalnem programu pa so se zvrstile različne delavnice, nastopi pihalnih orkestrov in folklornih skupin ter uprizoritev reševalne akcije. Dogodke so organizirali Planinsko društvo Dovje-Mojstrana, Občina Kranjska Gora, Lokalna turistična organizacija Kranjska Gora, Triglavski narodni park, Planinska zveza Slovenije, Slovenski planinski muzej ter Gornjesavski muzej Jesenice ob sodelovanju ministrstva za infrastrukturo in prostor ter stalnega sekretariata Alpske konvencije.

Alpska konvencija je prva mednarodna pogodba na svetu, ki zadeva gorsko območje. Sklenile so jo države alpskega loka, to so Avstrija, Francija, Italija, Monako, Liechtenstein, Nemčija, Slovenija in Švica ter Evropska unija, pomeni pa skupno odgovornost in strategijo za sožitje med varovanjem narave in gospodarjenjem z njenimi viri. Alpska konvencija si prizadeva za trajnostni turizem in razvoj Alp. Za zmanjšanje prometnih obremenitev spodbuja naravi prijaznejše obiskovanje Alp z uporabo javnih prevozov in s posebnimi ureditvami prometa v alpskih dolinah. Uresničevanje prizadevanj konvencije v praksi je tudi Dan Alpske konvencije, ki je z dogodki in prireditvami tokrat potekal v Mojstrani.