Ministrstvo, pristojno za prostor, je na podlagi pobud ministrstva pristojnega za energijo v letu 2013 že pričelo s postopkom umeščanja ureditev na območju koncesije za rabo vode za proizvodnjo električne energije na delu vodnega telesa reke Save od Ježice do Suhadola.

Vlada ugotavlja, da je celotno območje srednje Save, na katerem bodo v prostor umeščene hidroelektrarne (v nadaljnjem besedilu: HE), na podlagi sklepa Vlade RS, razdeljeno na dva odseka:

• 1. odsek, ki zajema HE Suhadol, Trbovlje, Renke na spodnjem delu srednje Save in
• 2. odsek, ki zajema HE na ljubljanskem in litijskem odseku reke Save.

za vsak odsek se pripravlja ločen državni prostorski načrt.

Sklep o pripravi DPN za HE Suhadol, Trbovlje, Renke je Vlada RS sprejela avgusta 2013. V pobudi so bile predlagane tri elektrarne. Postopek priprave državnega prostorskega načrta (DPN) se bo lahko nadaljeval, ko bo investitor, ki je določen v sklepu,  podpisal pogodbo z izdelovalci strokovnih podlag, okoljskega poročila in državnega prostorskega načrta.

Vlada v svojem odgovoru Matjažu Švaganu tudi odgovarja, da so v okviru delovne skupine že pripravljena stališča za nadaljevanje postopka podpisa koncesijske pogodbe za izkoriščanje energetskega potenciala srednje Save. Sodelujoča ministrstva morajo pripraviti svoje finančne in terminske načrte aktivnosti, ki bodo usklajeni s koncesionarjem. Ministrstvo za okolje in prostor bo vodilo postopke umeščanja posega v prostor ter postopke presoje vplivov na okolje, istočasno pa je potrebno medresorsko pripraviti načrt ureditve državne infrastrukture za sočasno izgradnjo le-te ob izgradnji HE.

Vlada v svojem odgovoru še navaja, da se bo postopek priprave za DPN za HE Suhadol, HE Trbovlje in HE Renke lahko nadaljeval takoj, ko bo investitor DPN naročil njegovo izdelavo. Po sprejemu DPN bo investitor potreboval približno eno leto za pridobitev gradbenega dovoljenja. Pred pričetkom gradnje mora koncesionar tudi pristopiti k podpisu koncesijske pogodbe.

Vlada še ugotavlja, da hidroenergija predstavlja velik potencial za rabo OVE v Sloveniji. HE proizvedejo slabo tretjino vse proizvedene električne energije. Ekonomski potencial izkoriščanja slovenskih rek za proizvodnjo energije je ocenjen na 7 do 8 TWh na leto, trenutno pa je izkoriščenega le 60 %. Proizvedena električna energija v celotni verigi na srednji Savi bi v letu 2030 predstavljala dobrih 5 % vseh OVE v letu 2030.

Gre tudi za velik investicijski potencial, v višini 1 mrd EUR. Pri gradnji hidroelektrarn smo konkurenčni in imamo znanje in izkušnje, saj tudi do 90 % investicije lahko proizvedemo doma. To pomeni, da bo imela gradnja HE na Savi lahko velik multiplikativni učinek na gospodarstvo in tako predstavlja priložnost za zagon gospodarstva. Problematično pa je umeščanje v prostor in zagotovitev finančnih sredstev. 

Na Ministrstvu za okolje in prostor se pripravlja Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja 2015-2020 (NUV II). NUV II je edini strateški dokument Republike Slovenije, ki lahko zagotovi celostno obravnavo rabe voda, med drugim tudi energetiko. V postopku usklajevanja obeh navedenih dokumentov v pripravi je treba zagotoviti ustrezne strokovne podlage za izvedbo postopka utemeljitve javnega interesa po 4.7 členu vodne direktive, da bodo možne izjeme pri opredelitvi okoljskih omejitev. Zato je potrebno pripraviti ustrezne strokovne podlage, ki bodo omogočile izvedbo postopka utemeljitve javnega interesa. Potrebne strokovne podlage lahko izdelajo na Inštitutu za vode Republike Slovenije, zato je Ministrstvo za infrastrukturo podalo pobudo za dopolnitev Poslovnega načrta in program dela Inštituta za vode RS za 2015 ter zagotovilo sredstva za izvedbo naloge. Te strokovne podlage za določitev izjem v NUV II bodo omogočile izvedbo postopkov umeščanja vseh HE na Srednji Savi v prostor.

Vir: MZI