Novica

Oktobra popolna liberalizacija cen naftnih derivatov

⇒ Energetika ⇒ Cene naftnih derivatov

Vlada RS je na včerajšnji 33. redni seji sprejela Informacijo o stanju na trgu naftnih derivatov in ugotovila, da ukrep kontrole cen po izteku veljavnosti obstoječe uredbe, s katero je regulirala ceni 95-oktanskega bencina in dizelskega goriva zunaj avtocest in hitrih cest, ni več potreben. Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Vlada nalaga, da na podlagi kotacij naftnih derivatov na svetovnem trgu spremlja in analizira oblikovanje cen za 95-oktanski neosvinčeni motorni bencin in dizelsko gorivo in za 14-dnevno obdobje sporoča podatke Ministrstvu za finance.

Ukrepi kontrole cen, ki so predvideni v Zakonu o kontroli cen, so izredne narave in naj bi trajali največ eno leto, v utemeljenih primerih pa se lahko ukrep obnovi, vendar morajo hkrati državni organi storiti vse, da se ukrep odpravi. Najvišje maloprodajne cene naftnih derivatov se v Republiki Sloveniji že od leta 1999 določajo s strani države na podlagi Uredbe o oblikovanju cen naftnih derivatov (Uredba o ND).

V letu 2016 se je vlada odločila za postopno liberalizacijo reguliranih cen naftnih derivatov. Najvišje maloprodajne cene neosvinčenega motornega bencina 98 ali več oktanskega in kurilnega olja se od 9. 4. 2016 oblikujejo prosto na trgu, od 9. 11. 2016 pa se na avtocestah in hitrih cestah prosto oblikujejo cene vseh naftnih derivatov. Na podlagi trenutno veljavne Uredbe o ND so v Republiki Sloveniji določene le še najvišje maloprodajne cene NMB-95 in dizla izven avtocest in hitrih cest.

Na podlagi predstavljenega stanja na trgu naftnih derivatov bi ob ustreznih ukrepih in aktivnostih za povečanje konkurenčnosti na trgu naftnih derivatov prišlo do vstopa novih diskontnih ponudnikov goriva, predvsem na parkirnih površinah trgovskih centrov.

V obdobju desetih let po deregulaciji vseh naftnih derivatov, bi lahko prišlo do vstopa novih ponudnikov na trg. Ob vstopu novih ponudnikov zaradi večje konkurence tako ne bi prišlo do dodatnega dviga marž, in s tem dviga cen naftnih derivatov, saj bi marže v petih letih po deregulaciji cen vseh naftnih derivatov dosegle raven marž, ki je primerljiva z višino marž v ostalih državah članicah Evropske Unije. V desetih letih po popolni deregulaciji bo najverjetneje prišlo do heterogenosti cen; predvidevati je, da bi bile cene naftnih derivatov na avtocestah še naprej višje, medtem ko bi bile v mestih in ob mejah zaradi konkurence cene nižje.

Zaradi prehoda na ti. zelene tehnologije in posledično znižanja porabe naftnih derivatov, bo v naslednjih 10 letih prišlo do povišanja stroškov poslovanja distributerjev, kar bo najverjetneje povzročilo dvig marže s strani naftnih distributerjev. To pomeni, da morebiten dvig marž ne bo izključna posledica deregulacije cen, ampak predvsem povišanja stroškov poslovanja distributerjev. Dodatnega dviga marže s strani distributerjev torej ni možno izključiti, vendar morebiten dvig marž ne bo posledica deregulacije cen vseh naftnih derivatov, ampak povišanja stroškov poslovanja distributerjev, kar pomeni, da bi vlada tudi ob nadaljnji regulaciji cen naftnih derivatov morala uskladiti marže s spremenjenimi razmerami na trgu naftnih derivatov.

Veljavna Uredba o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov (Ur. l. RS št. 39/2020) preneha veljati konec septembra 2020. Ker Vlada RS ni sprejela nove, se bodo prodajne cene (brez dajatev) vseh naftnih derivatov od 1. oktobra 2020 določale prosto na trgu s strani trgovcev z naftnimi derivati.

Vir: STA, Vlada RS


© 2012 - 2020 Portal Energetika