Novica

Podeljene nagrade za energetsko najbolj učinkovite občine v letu 2014

⇒ Energetika ⇒ Splošno

V okviru zaključne konference mednarodnega projekta SEAP PLUS so prejšni teden na Ptuju podelili nagrade energetsko najbolj učinkovitim občinam v letu 2014. Nagrade so prejele občine Domžale, Ormož , Šentrupert in Velenje.

Predstavniki nagrajenih občin za leto 2014 (Foto: Energetika.net)

V okviru zaključne konference mednarodnega projekta SEAP PLUS so že peto leto zapored podelili nagrade slovenskim občinam v okviru natečaja EN.občina na področju učinkovite rabe energije in uvajanja obnovljivih virov. Letos so nagrado prejele občina Šentrupert kot najbolj učinkovita mala občina in absolutna zmagovalka, v kategorijah srednje velike in velike občine pa sta si naziva prislužili občini Ormož in Domžale. Letos prvič so podelil tudi nagrado za posebne dosežke, ki jo je prejela Mestna občina Velenje. Poleg priznanj so zmagovalke prejele tudi praktične nagrade v skupni vrednosti več kot 5.000 evrov. Za nagrado se je potegovalo 8 občin, poleg že omenjenih še občine Idrija, Koper, Markovci in Punconci.

 

Občina Šentrupert je letos že drugič prepričala strokovno komisijo s vojim načrtom postati energetsko neodvisna. Zmagovalka v kategoriji malih občin se ponaša z učinkovito strategijo energetske samooskrbe, ima detajlno analizo stanja na posameznih področjih in sploh, predvsem pa se zaveda prioritet in nalog, ki jih je potrebno opraviti, če želijo doseči rezultate. Osnovno šolo in vrtec daljinsko ogrevajo na lesno biomaso, zmanjšujejo porabo energije na področju javne razsvetljave, vodijo energetsko knjigovodstvo in skrbijo za kratke transportne poti. Predvsem pa se lahko pohvalijo z jasno vizijo nadaljnjega razvoja.

Občina Ormož – zmagovalka med srednje velikimi občinami v kategoriji srednje velikih občin, ki imajo več kot 5000 prebivalcev, imajo jasno zastavljen terminski plan izvajanja ukrepov na področju OVE in URE. Že od leta 2010 skrbijo za postopno rekonstrukcijo in ugašanje javne razsvetljave, konkretno zmanjšujejo izpuste CO2 in ustvarjajo prihranke v MWh. Občina sodeluje tudi v kar štirih evropskih projektih, imajo dobre lastne rešitve, ki prispevajo k energetski neodvisnosti, imajo dobro narejeno oceno okoljskih vplivov, kar je člane najbolj pozitivno presenetilo pa je velika ambicioznost.

Občina Domžale – zmagovalka med velikimi občinami, ki je zmagala v kategoriji velikih občin se je na natečaj prijavila tretje leto zapored, zato komisija lahko redno spremlja njen razvoj. V občini imajo konkretno zastavljeno zmanjševanje porabe energije, na račun javne razsvetljave so uspeli zmanjšati porabo za več kot tisoč MWh, podobno na področju izpustov CO2. Zmagovalka v kategoriji velikih občin ima konkretno analizi stanja, prav tako pa je zelo dobro pripravljen tudi njihov akcijski načrt.

Mestna občina Velenje – dvakrat zmagovalka, letos s posebnimi dosežki nenehno izvajajo projekte s področja URE in OVE in predstavljajo enega od najpomembnejših energetskih stebrov Slovenije, saj se izjemno dobro zavedajo negativnih vplivov proizvodnje fosilnih goriv. V letošnjem letu so prejeli posebno nagrado komisije En.občina 014 za kontinuirano delo na področju učinovite rabe energije, saj občina pri projektu sodeluje že od samega začetka.

 
Udeležencem zaključne konference se je dopoldne s primerom dobre prakse predstavil Karl Totter iz avstrijske občine Mureck, kjer lokalni kmetje s projektom "z polja v rezervoar" iz oljne ogrščice pridelujejo biodizel in krmo za živali. Na okrogli mizi na temo financiranja projektov lokalnih skupnosti so sodelovali predstavniki lokalnih energetskih agencij Bojan Vogrinčič (LEA Pomurje), dr. Janez Petek (LEA Ptuj), mag. Vlasta Krmelj (EnergaP), direktor Eko sklada Milenko Ziherl, Gašper Vilfan iz agencije Spirit Slovenija, mag. Nena Dokuzov iz Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, mag. Milojka Burkleljca iz Ministrstva za finance, Mateja Kegel Kozlevčar kot vodja projekta En.občina in Ivana Žolger iz Ministrstva za infrastrukturo. Prisotni so se strinjali, da bo za nadaljnje uspešno črpanje evropskih sredstev potrebno večje povezovanje občin v skupne intergirane projekte z večjimi učinki, dodatno iskanje zasebnih investitorjev ter večja uporaba instrumenta energetskega pogodbeništva kot nove oblike izvajanja in financiranja energetskih sanacij stavb. Ministrstvo za infastrukturo v sodelovanju z drugimi relevantnimi resorji že pripravlja smernice, ki bodo predstavljale podlago za izvedbo takšnih projektov javno-zasebnega partnerstva.


Povezane vsebine:

 


© 2012 - 2021 Portal Energetika