Novica

Ponovno odločanje o Energetskem zakonu

⇒ Energetika ⇒ Predpisi SLO

Vlada RS je na dopisni seji 12. 02. 2014 sprejela mnenje o zahtevi Državnega sveta RS, da ponovno odloča o Energetskem zakonu ter ga pošlje Državnemu zboru Republike Slovenije.

V obrazložitvi zahteve je Državni svet RS navedel in obrazložil razloge za sprejem zahteve. Po mnenju Vlade Republike Slovenije razlogi v obrazložitvi zahteve niso utemeljeni.
 

Zakon celovito ureja celotno področje energetike. Urejen je pregledno in pri tem strukturiran tako, da posamezna poglavja predstavljajo zaključeno celoto. Zaradi prepletenosti področij, ki jih urejajo posamezne direktive s področja energetike, bi bila delitev zakona na več manjših zakonov nemogoča in taki manjši zakoni ne bi celovito urejali posameznih področij. Poleg tega je v obrazložitvi zahteve napačno navedeno, da zakon ne prinaša poenostavitev in da prinaša nove ovire. Zakon ukinja vse nepotrebne administrativne ovire, npr. v celoti ukinja licenco za opravljanje energetskih dejavnosti, ukinja energetsko dovoljenje za vse energetske objekte razen za elektrarne, v celoti ukinja soglasja Vlade RS k uvrstitvi objektov v infrastrukturo.
 

V obrazložitvi zahteve DS RS je kot ključni razlog navedeno nestrinjanje z vsemi določili, ki urejajo energetsko izkaznico. V obrazložitvi je navedeno, da zakon širi obveznosti v zvezi z izdelavo energetske izkaznice prek minimalnih zahtev predpisov Evropska unije. Navedena trditev ni resnična, saj z zakonom v slovenski pravni red prenašamo zgolj minimalni prenos določb v zvezi z izdelavo in izdajo energetskih izkaznic. Obveznosti, ki jih za lastnike stavb prinaša zakon, ne presegajo obveznosti, ki jih določajo določbe Direktive o energetski učinkovitosti stavb.
 

Cena izkaznice ni določena z zakonom oziroma podzakonskimi akti. Pri nas je predviden odprt trg, katerega uravnava ponudba in povpraševanje. Trg se vzpostavlja. Cene ne moremo enoznačno določiti, ker nanjo vpliva velikost objekta, popolnost dokumentacije, raznolikost vgrajenih sistemov ogrevanja, hlajenja in prezračevanja in konec koncev tudi potni stroški. Po pričakovanjih so na trgu zelo različne cene. Zagotovili smo zadostno število strokovnjakov (več kot 150 do danes), da je trg ponudbe odprt.
 

Izračun potencialnih stroškov za izdelavo energetskih izkaznic na nivoju cele države je napačen in zavajajoč, saj temelji na več napačnih predpostavkah, med  katerimi posebej izstopa navedba števila stavb, za katere je energetsko izkaznico potrebno izdelati. Energetske izkaznice namreč ni potrebno izdelati za obstoječe stavbe, ki se ne prodajajo ali oddajajo za obdobje daljše od enega leta. Zakon določa tudi vire in način spodbujanja ukrepov za povečanje energetske učinkovitosti. Ukrepi, ki so upravičeni do spodbud in podrobnosti v zvezi z njimi niso določeni v zakonu, ampak je to predmet podzakonskih predpisov. Določanje posameznega ukrepa, v tem primeru izdelave energetske izkaznice, kot je predlagano v obrazložitvi zahteve DS RS, bi bilo preveč podrobno in nesistemsko in bi po nepotrebnem povečevalo materijo, ki jo zakon ureja.
 

V obrazložitvi zahteve DS RS je navedeno, da je komisija Državnega sveta Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj v okviru obravnave predloga zakona predlagala, da se v povezavi z Zakonom o davku na nepremičnine preveri možnost, da energetske izkaznice ne bi bilo treba predložiti pri oddaji stavbe ali njenega posameznega dela v najem, če je najemnik ožji družinski član lastnika nepremičnine in ima v njej stalno prebivališče. Nadalje je navedeno, da Državni svet Republike Slovenije meni, da ta predlog v 334. členu ni bil upoštevan. Predlog je bil smiselno upoštevan v okviru določbe prvega odstavka 334. člena, ki izjemo za predložitev energetske izkaznice v primeru oddaje stavbe določa celo širše. Izjema ni omejena na ožje družinske člane in stalno prebivališče, ampak se nanaša na stalno ali začasno prebivališče in ni omejena na sorodstveno povezavo.
 

Direktiva omogoča tudi uporabo poenostavitev za določen tip stavb, ki pa pri nas ni uporaben zaradi načina gradnje in energetskih obnov. Da certificiranje enodružinskih hiš težko temelji na oceni druge primerljive stavbe podobne zasnove in velikosti s podobno dejansko kakovostjo energetske učinkovitosti, če za takšno ujemanje jamči strokovnjak, ki izda energetsko izkaznico izkazuje dejstvo, da samo zelo redke anglosaške države uporabljajo to možnost direktive, ki imajo že več desetletij razvito ustrezno tipizacijo stavb. Ravno tako v teh državah ni tako izrazitega načina različne energetske delne sanacije stavb. Zaradi načina gradnje in prenove stavb, ki je uveljavljen v Sloveniji, ni mogoča uporaba določbe direktive o tipskih energetskih izkaznicah.
 

Navedba, da ima energetska izkaznica zgolj informativni značaj in da gre pri izdelavi za enostaven postopek ne drži. Energetska izkaznica je javna listina in kot taka nima zgolj informativnega značaja. Izračun energijskih lastnosti stavbe, ki se opravi v okviru izdelave energetske izkaznice je izveden skladno z SIST EN 13790, ki  je v Pravilniku o učinkoviti rabi energije v stavbah predpisana metodologija po kateri se izračuna Izkaz o energetskih lastnostih stavbe. Izračun je zelo zahteven, saj metodologija vsebuje več kot 450 enačb in postopek nikakor ni enostaven. Energetsko izkaznico lahko izdela le usposobljen strokovnjak.
 

Energetska izkaznica je namenjena kupcu in novemu najemniku, ki se odloča za nakup ali najem in ne pozna energetskih lastnosti objekta. Priporočila kot del energetske izkaznice pa kupcu dajo jasno informacijo, kaj je potrebno na objektu še narediti, da bo bolj učinkovit. Pomeni, da dajo kupcu tudi jasno informacijo, koliko bo moral v objekt še vložiti, da bo zadostno energetsko učinkovit. Ravno tako najemnik dobi relevantno informacijo, koliko ga bodo stali obratovalni stroški pri najemu. V praksi bodo pri odločitvi za nakup kupci (tako kot do sedaj) upoštevali več dejavnikov. Ker bodo v energetski izkaznici imeli informacijo o energetski učinkovitosti stavbe, jo bodo lahko upoštevali. Navedbe Državnega sveta o tem, da energetska izkaznica ne bo vplivala na ceno nepremičnin tako niso utemeljene.
 

Vlada Republike Slovenije zato meni, da razlogi navedeni v obrazložitvi zahteve niso utemeljeni in predlaga Državnemu zboru Republike Slovenije, da ob ponovnem odločanju, sprejme Energetski zakon. Ob tem velja opozoriti, da sta proti Republiki Sloveniji pred Sodiščem EU že od januarja 2013 vloženi dve tožbi zaradi nenotifikacije prenosa tretjega energetskega zakonodajnega paketa v pravni red RS, s predlagano dnevno kaznijo 10.287,36 EUR za posamezno direktivo. Odlašanje s takojšnjim sprejemom zakona tako povečuje tveganje tudi za izrek sodb in plačevanje denarne kazni.


Podrobnejša predstavitev zakona za državljane in končna verzija sprejeta s strani DZ, dne 30.01.2014


© 2012 - 2021 Portal Energetika