V letu 2014 se je nadaljevalo zmanjšanje rabe primarne in končne energije, kar je ugodno z vidika izpolnjevanja krovnega cilja Akcijskega načrta za energetsko učinkovitost  za obodbje 2014-2020 (AN-URE 2020). Vendar pa je znotraj tega prišlo do povečanja rabe energije v industriji, zato je treba v prihodnje okrepiti ukrepe za izboljšanje energetske učinkovitosti v tem sektorju.

V gospodinjstvih, kjer se je raba v letu 2014 sicer precej znižala, tudi kot posledica mile zime, pa bo treba izvajanje ukrepov učinkovite rabe energije v prihodnje pospešiti, da bo dosežen cilj glede obveznosti doseganja prihrankov energije, ki izhaja iz 7. člena Direktive o energetski učinkovitosti.

Za doseganje te obveznosti je Slovenija kot alternativni ukrep določila sklad, v katerem se zbirajo sredstva za spodbujanje izvajanja ukrepov učinkovite rabe energije. Sredstva se zagotavljajo s prispevkom na rabo energije za povečanje energetske učinkovitosti, ki bremeni daljinsko toploto, električno energijo ter trdna, tekoča in plinasta goriva, zbira pa jih Eko sklad. Eko sklad s temi sredstvi subvencionira in spodbuja ukrepe učinkovite rabe energije, in to predvsem v gospodinjstvih.

Tako je bilo s sredstvi prispevka za energetsko učinkovitost leta 2014 doseženih prihrankov energije v višini 138 GWh, kar je precej manj kot leta 2013 (217 GWh). Leta 2015 pa je bil dosežen prihranek še manjši, in sicer 102 GWh. V letu 2014 je bila tako dosežena le polovica, v 2015 pa le dobra tretjina cilja (262 GWh prihranka končne energije na leto). Sicer je bilo skupaj v obdobju od leta 2011 do leta 2015 preko Eko sklada sicer doseženih 740 GWh prihrankov energije, od tega v gospodinjstvih 654 GWh, kar pomeni, da gospodinjstva za energijo porabijo okrog 40 mio EUR manj za energijo kot pred petimi leti. Poleg manjšega uvoza energije in manjših emisij CO₂ pa investicije v te ukrepe prinašajo tudi delovna mesta.

Obveznost doseganja prihrankov energije, ki izhaja iz 7. člena Direktive o energetski učinkovitosti, se v Sloveniji izpolnjuje še s shemo obveznega doseganja prihrankov, v katero so vključeni dobavitelji energije. V okviru te sheme je bilo v letu 2014 doseženih 66,3 GWh prihrankov energije, kar pomeni, da tudi v tem segmentu cilj (87 GWh) v letu 2014 ni bil dosežen. Največ prihranka je bilo doseženega z ukrepoma prenove razsvetljave in vgradnje kotlov na lesno biomaso oz. zemeljski plin. V letu 2015 pa je bil po preliminarnih podatkih cilj v okviru te sheme (125,7 GWh prihrankov energije) močno presežen, in sicer je bilo doseženih kar 502,3 GWh prihrankov energije. Presežne prihranke bodo zavezanci lahko uveljavljali za doseganje svojih obveznosti v naslednjih treh letih. Največji delež prihrankov (56,6 %) je bil dosežen z izvajanjem ukrepov v gospodarstvu in sicer največ z ukrepom uvedbe sistema upravljanja energije in s celovito prenovo toplotnih postaj v sektorjih pretvorbe, distribucije in prenosa energije. Nadalje je bila kar dobra tretjina (39 %) prihrankov dosežena v prometu, in sicer večinoma z ukrepom dodajanja aditiva pogonskemu gorivu. V prihodnje bo treba metode za doseganje prihrankov energije in celotno shemo popraviti in ustrezno oblikovati, tako da bo zagotovljena dodatnost prihrankov z ukrepi, to pomeni, da se brez aktivnosti dobaviteljev energije do teh prihrankov ne bi prišlo. Poleg tega je treba vzpostaviti ustrezen nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti dobaviteljev in pa verifikacijo izračunavanja prihrankov energije.

Obveznost prenove državnih stavb, ki izhaja iz 5. člena Direktive, za Slovenijo pomeni, da je treba vsako leto prenoviti cca. 23.148 m² površine stavb ožjega javnega sektorja. V letih 2014 in 2015 ta obveznost ni bila izpolnjena, ker je obnova teh stavb na podlagi Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020 (OP EKP 2014-2020) vezana na črpanje evropskih kohezijskih sredstev iz obdobja 2014 - 2020, čigar sistem se je lansko leto šele vzpostavljal. Tako so bila februarja letos objavljena "Navodila za izvajanje operacij energetske prenove javnih stavb", aprila 2016 izbrani prvi trije pilotni projekti energetske prenove stavb, julija 2016 pa objavljena prva povabila za izvedbo energetske prenove stavb oseb javnega sektorja, katerih ustanovitelj je država.

<link file:3965 _blank download>Več informacij