Izgradnja odlagališča NSRAO je predvidena v strateških dokumentih Slovenije - Strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Ur.l. RS, št. 76/2004), v Zakonu o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti (Ur. l. RS, št. 67/2002, 24/2003, 46/2004, 60/2011) in na mednarodni ravni v okviru Skupne konvencije o varnosti ravnanja z izrabljenim jedrskim gorivom in varnosti ravnanja z radioaktivnimi odpadki (več na strani URSJV).

Odlagališče NSRAO bo varno in okoljsko sprejemljivo, tehnološko ustrezno in ekonomično ter tudi družbeno sprejemljivo. Z izgradnjo odlagališča bodo zagotovljeni pogoji za delovanje obvezne državne gospodarske javne službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki in za trajno in zanesljivo obratovanje Nuklearne elektrarne Krško (NEK), kar posledično izboljšuje zadostnost in zanesljivost obratovanja elektroenergetskega sistema Slovenije. Vsekakor pa projekt zagotavlja podlage za varno, gospodarno in zanesljivo uporabo radioaktivnih virov v znanosti, medicini in industriji.

Lokacija za odlagališče NSRAO je bila potem, ko je več let potekal izbor primerne lokacije, v katerem je bila aktivno vključena tudi javnost, izbrana decembra 2009 s sprejetjem Uredbe o državnem prostorskem načrtu za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov na lokaciji Vrbina v občini Krško (Ur. l. RS, št. 114/2009, 50/2012).

Investicijski program predvideva, da bo celotna investicija do obratovanja, kar med drugim vključuje tudi gradnjo, opremo in nadomestilo zaradi omejene rabe prostora, ter z vključenim stroškom razgradnje odlagališča, stala 157 mio EUR po stalnih cenah. Stroški investicije temeljijo na predpostavki, da se bodo v NSRAO odlagali vsi odpadki t.i. malih povzročiteljev v Sloveniji ter samo polovica vseh odpadkov iz NEK oz. del, za katerega je dolžna poskrbeti Slovenija. Projekt odlagališča je sicer projektiran tako, da bi lahko sprejel tudi hrvaški del odpadkov, če bi se državi uspeli o tem dogovoriti skladno z meddržavno pogodbo, kar bi bistveno pocenilo stroške odlaganja za obe strani. Skupni strošek za odlagališče bi v tem primeru znašal okoli 178 milijonov EUR, kar bi torej pomenilo 89 milijonov EUR za vsako stran. To bi bilo tudi najbolj ekonomično za obe državi.

Večina sredstev za investicijo je zagotovljenih v Skladu NEK (skoraj 81 %), kajti večino nizko in srednje radioaktivnih odpadkov, ki bodo odloženi v odlagališču, predstavlja (»slovenska«) polovica radioaktivnih odpadkov, ki nastajajo v NEK. Proračun RS bo prispeval približno 19 % investicijskih sredstev, kar predstavlja sorazmerni delež za odložene nizko in srednje radioaktivne odpadke, ki izvirajo iz medicine, raziskovalne dejavnosti in industrije. Investitor objekta je Republika Slovenija (Vlada RS), pooblaščeni agent za izvajanje projekta do pridobitve gradbenega dovoljenja pa je Agencija za radioaktivne odpadke (ARAO).

Gradbeno dovoljenje za objekt odlagališča bo predvidoma pridobljeno do leta 2017, tako da bo gradnja potekala od leta 2017 do 2019. Pred tem bodo izvedeni pripravljalna dela in infrastrukturni priključki. V skladu z načrtovanim terminskim načrtom se bo obratovanje odlagališča pričelo v letu 2020.

Vir: MZIP