Novica

Prioritete koalicijske pogodbe nove vlade na področju energetike

⇒ Energetika ⇒ Splošno

V koalicijski pogodbi nove vlade, ki jo bodo sestavljale Pozitivna Slovenija, SD, DeSUS in DL, med programskimi prioritetami na področju infrastrukture in prostora ključno vlogo predstavljajo prav prioritete na področju resorja energetike.

Nova vlada si se zadala ambiciozne cilje na področju resorja energetike.

V včeraj podpisanem "Dogovoru o sodelovanju Pozitivne Slovenije, Socialnih demokratov, Državljanske liste in Demokratične stranke upokojencev Slovenije v Vladi Republike Slovenije" oz. t.i. koalicijski pogodbi, so na področju energetike zapisane naslednje prioritete nove vlade, kjer se zasleduje naslednje ambiciozne cilje:

1. Poenostavitev administrativnih postopkov in zakonodaje na energetskem, okoljskem in prostorskem področju, pri umeščanju infrastrukturnih objektov v prostor (pri cestnem, železniškem, pomorskem in energetskem infrastrukturnem razvoju), kar zahteva spremembo ZJN-1 in energetskega zakona s podzakonskimi predpisi, s ciljem odprave ovir in blokad pri investicijskih in razvojnih projektih ter pri črpanju EU sredstev. Uskladitev RS zakonodaje z zakonodajo EU.


2. V obdobju šestih mesecev se bi naj pripravile izboljšave prostorske zakonodaje, ki bo poenostavila in bistveno skrajšala postopke umeščanja v prostor.


3. Pri velikih infrastrukturno proizvodnih projektih si bi prizadevali za izvedbo že zastavljenih prioritetnih projektov, ki se bodo financirali še iz finančne perspektive 2007-2013. Za pospešeno črpanje kohezijskih sredstev v okviru OP razvojnih prioritet se bo določil seznam investicij glede na strateški status naložb, investicijski potencial z oceno gospodarske koristi ter virov financiranja. Prednost bi naj imeli projekti, v katere bo vključen čim večji delež slovenskih dobaviteljev (tehnologija, izvedba). Med projekti se navaja: izgradnja velikih HE, dokončanje spodnje Save in pričetek gradnje srednje Save, dokončanje projekta Bloka 6 v TEŠ, takojšnje nadaljevanje prestrukturiranja energetike v Zasavju vključno s pričetkom raziskav na območju Brnice in odločitvijo o nadaljevanju aktivnosti za obnovo kotla v TET, izgradnja plinskih elektrarn kot domačih terciarnih rezerv, podpis koncesijske pogodbe, poglobitev morskega dna in podaljšanje 2. oz. izgradnja 3. pomola v Luki Koper, plinske elektrarne, energetska sanacija stavb, vetrne elektrarne in gradnja turistične infrastrukture (s poudarkom na poenostavitvi prostorske ureditve državnega pomena - DPN). Vsi manjši že načrtovani investicijski in razvojni projekti morajo preiti v izvedbeni ciklus. Viri sredstev bodo javno - zasebni viri, EU sredstva in viri EBRD.


4. V obdobju štirih mesecev bi se naj pripravilo in podpisalo koncesijske pogodbe ter izdelalo idejne zasnove za HE na srednji Savi.


5. Iz sprejetega Akcijskega načrta za obnovljive vire 2010-2020 (AN-OVE) se bi naj izvedla primerjava sprejetih ciljev na področju OVE z oceno stanja na dan 31.12.2012.


6. Na  podlagi ugotovitev se bi naj sprejele strateške usmeritve, katere proizvodne vire za električno energijo iz OVE se bi spodbujalo tudi v bodoče, na podlagi ugotovitev pa preučilo podporno shemo in določilo drugačne vire financiranja obratovalnih podpor. Cilje OVE z vidika dinamike izvajanja bi se prilagajalo stanju v državah članicah EU in glede na narodno gospodarske zmožnosti države. Terciarne rezerve se bodo zagotavljale v okviru domačih elektrarn. Z znižanjem omrežninske dajatve za sistemske storitve pa bi se naj razbremenilo končne porabnike električne energije.


7. V obdobju treh mesecev bi se naj pripravilo spremembe sistema prispevkov za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije iz OVE s ciljem razbremenitve slovenske industrije, kar bi pomenilo znižanje cen električne energije za 10 %.

8. Prizadevanje za znižanje cen zemeljskega plina kot pomembnega primarnega energenta za potrebe industrije.

 

 


© 2012 - 2021 Portal Energetika