Novica

Projekt razogljičenja Slovenije preko prehoda v nizkoogljično krožno gospodarstvo

⇒ Energetika ⇒ Splošno

Vlada RS se je na včerajšnji 87. dopisni seji seznanila z Informacijo o pripravi celovitega strateškega projekta razogljičenja Slovenije preko prehoda v krožno gospodarstvo, ki ga Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, Ministrstvo za infrastrukturo in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pripravljajo kot pilotno aktivnost na evropski ravni v sodelovanju z dvema evropskima javnima organoma – Evropskim inštitutom za inovacije in tehnologijo (EIT) in Skupnim raziskovalnim središčem (JRC) Evropske komisije.

Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT), ki je vodilna institucija znanja v EU, in JRC sta Slovenijo povabila k sodelovanju pri pripravi in izvedbi celovitega strateškega projekta za vzpostavitev sinergij med sredstvi in instrumenti na EU ter na nacionalni ravni. Vsebinsko se predlagani projekt osredotoča na enega od ključnih družbenih izzivov – prehod v nizkoogljično krožno gospodarstvo. Proces sodelovanja intenzivno teče že več kot leto dni, od maja 2018, ko se je EIT s Slovenijo dogovoril za skupno izvedbo strateškega predstavitvenega projekta, ki ga bo EIT uporabil kot študijo primera pri izvajanju istovrstnih sinergij v preostale evropske regije. Dogovor je bil s podpisom Memoranduma o sporazumu formaliziran septembra 2018 med Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo, Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport ter Službo za razvoj in evropsko kohezijsko politiko ter med EIT Climate – KIC in EIT Raw Materials, ki sta izvajalski telesi Evropskega inštituta za inovacije in tehnologije. V proces priprave projekta so se naknadno vključili še Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Ministrstvo za infrastrukturo.

Predlagani strateški predstavitveni projekt ilustrira horizontalno naravo prehoda v nizkoogljično krožno gospodarstvo, ki zahteva orkestrirano delovanje celotne Vlade RS kot tudi številnih deležnikov iz vseh sektorjev in z vseh ravni. Predlog projekta je oblikovan tako, da povezuje različna področja preko meja silosnega razmišljanja posameznih sektorjev in bo z izvajanjem ukrepov prispeval k doseganju konkretnih rezultatov, saj je v Sloveniji to praviloma ključna slabost izvajanja politik.

Vsebina predlaganih rešitev tega celovitega strateškega projekta je strukturirana v tri stebre, vsak med njimi je sestavljen iz več programov, ki pa so medsebojno povezani in drug drugega krepijo in nadgrajujejo:

  • steber »Pametne in krožne skupnosti« vključuje programe krožnih šol, krožnega učenja in virov in krožnih sinergij za vzpostavitev pametnih in krožnih regij;
  • steber »Krožni razvoj« vključuje programe s področja podjetništva (krožno odkrivanje in podpora krožnim inovacijam v malih in srednjih podjetjih ter program s področja spremljanja izvajanja;
  • steber »Krožno oblikovanje politik in znanost« vključuje programe na področju visokošolskega krožnega izobraževanja, oblikovanja politik za prehod v krožno gospodarstvo in na področju krožnega javnega naročanja.

Te tri stebre povezujejo trije horizontalni programi:

  • ustanovitev centra za prehod v pametno in krožno družbo, katerega naloga bo koordiniranje vsebin programa in povezovanje vseh relevantnih pobud in projektov s tega področja;
  • transformacijski kapital, katerega namen je omogočiti strateško kombiniranje različnih virov financiranja in vzpostaviti novo naložbeno logiko, da bomo s porabljenimi sredstvi dosegli ustrezne transformativne učinke;
  • progam Krožni piloti temelji na Strategiji pametne specializacije in Kažipotu Slovenije za prehod v krožno gospodarstvo; z njegovim izvajanjem bomo prispevali k oblikovanju poti/temeljev za razogljičenje in prehod v krožne poslovne modele na relevantnih področjih industrije.

Z izvajanjem tega strateškega predstavitvenega projekta bomo prispevali k doseganju več ciljev Strategije razvoja Slovenije 2030 in izvajanju priporočil iz Poročila o razvoju 2019, ki jih je pripravil UMAR. Na ta način bomo začeli sistematično delovati v smeri izboljševanja vseh treh produktivnosti gospodarstva, kjer Slovenija zaostaja za povprečjem EU-28 in s tem prispevali k izboljševanju konkurenčnosti, kar bo prispevalo tudi k povečevanju možnosti/verjetnosti za stabilno in dolgoročno poslovanje podjetij oziroma verig vrednosti na ključnih področjih, na katerih ima Slovenija primerjalno prednost. Poleg tega bomo z ukrepi, ki so predvideni v projektu, začeli lažje premoščati določene vrzeli, ki so jih identificirani ključni deležniki, ki sodelujejo v procesu prehoda v nizkoogljično krožno gospodarstvo (npr. podporno okolje, težave pri oblikovanju celovitih projektov na funkcionalnih območjih/regijah, parcialna in neosredotočena ponudba finančnih podpor za ta namen, pomanjkljivi pristopi za privabljanje zasebnih vlagateljev, itd.).

Programi v okviru projekta bodo podprli tudi izvajanje ukrepov evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020, in sicer v segmentu, povezanim s podjetništvom, raziskavami, izobraževanjem in trgom dela, ter s področji, povezanimi s Slovensko strategijo pametne specializacije. Izvajanje projektnega programa Krožne sinergije – pametne in krožne skupnosti bo pripomoglo tudi k bolj kakovostni pripravi projektov lokalnih deležnikov za naslednjo finančno perspektivo.

Slovenija se bo z izvajanjem tega projekta bolje pozicionirala kot vzorčni primer na področju razogljičenja ter prehoda v krožno gospodarstvo, ki vključuje tudi razvoj biogospodarstva . Na ta način bo imela boljši/lažji dostop do ključnih odločevalcev na ravni EU, saj je oblikovanje Evropskega zelenega dogovora med ključnimi ambicijami nove Evropske komisije. Hkrati pa bo Slovenija z izvajanjem projekta tudi v času predsedovanja Svetu EU v drugem polletju 2021 pokazala doslednost pri prevajanju političnih zavez v ukrepe, ki prispevajo h konkretnim rezultatom, in na ta način pomagala tudi pri pozicioniranju slovenskih podjetij in drugih relevantnih deležnikov, ki delujejo v smeri razogljičenja in vzpostavljanja krožnih poslovnih modelov. Ne nazadnje bomo z izvajanjem ukrepov odgovorili na nekatera pričakovanja prebivalcev Slovenije, ki so jih izrazili v javnomnenjskih raziskavah in zahteve nevladnih organizacij, ki so Vlado RS pozvale k izvedbi ukrepov za podnebno nevtralnost Slovenije do leta 2040.

Vir: MGRT


© 2012 - 2021 Portal Energetika