Nuklearna elektrarna Krško (NEK) je uspešno zaključila svoj 26. gorivni ciklus, ki se je začel po koncu remonta 27. maja 2012. To je šesti zaporedni 18-mesečni gorivni ciklus. V tem času je NEK proizvedla 7.937,5 GWh neto električne energije, kar je približno na ravni planirane proizvodnje za to obdobje. V začasno skladišče za nizko- in srednjeradioaktivne odpadke (NSRAO) je bilo uskladiščenih 229 paketov oziroma 49,4 m³ teh odpadkov.

Jeseni 2012 je bilo objavljeno končno poročilo Evropske komisije o izrednih varnostnih pregledih vseh evropskih jedrskih elektrarn ali tako imenovanih stresnih testih, ki je potrdilo, da ima NEK zelo dobre rezultate in je ustrezno pripravljena na ekstremne zunanje dogodke.

Svetovno združenje jedrskih operaterjev (WANO) je v svojem programu kazalnikov obratovalne učinkovitosti definiralo osem kazalnikov, ki ponazarjajo obratovanje jedrskih elektrarn z vidika varnosti, zanesljivosti, obratovalnih zmožnosti, nastajanja odpadkov, varnosti osebja itd. Skupni kazalnik obratovalne učinkovitosti tako prikazuje uspešnost obratovanja jedrske elektrarne in upošteva vse WANO-kazalce z določeno utežno vrednostjo. Skupni kazalnik obratovalne učinkovitosti, ki lahko dosega vrednosti od 0 do 100, je za Nuklearno elektrarno Krško v letu 2012 znašal 97,48, kar potrjuje uspešnost njenega obratovanja.

Po 18 mesecih obratovanja elektrarne od zadnjega remonta, bodo v času remontne zaustavitev elektrarne od 1. oktobra 2013, opravljeni večji vzdrževalni posegi:

• zamenjava 56 gorivnih elementov,
• izpiranje usedlin uparjalnikov,
• zamenjava vodil detektorjev za meritev porazdelitve moči v jedrski sredici,
• desetletni remont visokotlačne turbine,
• meritve debeline cevovodov sekundarne strani z ultrazvočno metodo in po potrebi zamenjava cevovodov,
• zamenjava varnostnih 125-voltnih baterij proge A in 220-voltnih baterij za napajanje ostalih sistemov.

NEK v skladu z dolgoročnim planom investicij nadaljuje z intenzivno tehnološko nadgradnjo. Tudi med remontom 2013 bo izvedenih okvirno 30 načrtovanih modifikacij, med njimi:

• obnova 400-kilovoltnih daljnovodnih polj TUMBRI I in II ter izgradnja 400-kilovoltnih daljnovodnih polj BERIČEVO I in II (obseg ELES),
• izgradnja redundantnega 400-kilovoltnega transformatorskega polja ter dokončanje posodobitve obstoječega 400-kilovoltnega transformatorskega polja,
• zamenjava glavnega transformatorja, nazivne moči 400 MVA, z novim transformatorjem, moči 500 MVA,
• zamenjava 118 VAC regulacijskih transformatorjev,
• zamenjava sistema meritve temperature reaktorskega hladila,
• posodobitev izolacijskih ventilov glavnih parovodov,
• zaključitev projekta nadgradnje sistema požarne detekcije,
• zagotovitev varnega dostopa v reaktorski bazen v zadrževalnem hramu,
• zamenjava osmih ventilov za nastavitev pretoka varnostnega vbrizgavanja v reaktorski hladilni sistem.

Izpeljana bosta tudi prva večja projekta iz Programa nadgradnje varnosti:

• Vgradnja sistema za odzračevanje in razbremenitev zadrževalnega hrama, ki zagotavlja minimalni izpust radioaktivnih produktov v okolje za primer malo verjetnih težkih nesreč. Sistem zagotavlja celovitost zadrževalnega hrama v pogojih visokih temperatur in nadtlaka ter minimalni nadzorovani izpust v okolje (< 0,1 % hlapljivih in trdnih delcev cepitvenih produktov sredice). Osnovni cilj modifikacije je ohranjati celovitost zadrževalnega hrama, tako se ta ob malo verjetni težki nesreči nadzorovano tlačno razbremeni preko filtrov.
• Z vgradnjo pasivnih avtokalitskih sežignih peči za vodik bodo ob malo verjetni težki nesreči omejili koncentracijo eksplozivnih plinov (vodika in ogljikovega monoksida) v zadrževalnem hramu.

Tokratni remont bo poleg 620 zaposlenih v NEK opravljalo še 1.500 zunanjih izvajalcev. V NEK bodo po remontu zagotovili dodaten prostor v začasnem skladišču NSRAO, saj se končno odlagališče še vedno ni začelo graditi.