Zasedanje se je začelo s politično razpravo o zakonodajnem svežnju za evropska omrežja, ki naslavlja načrtovanje čezmejne energetske infrastrukture ter financiranje projektov skupnega interesa (PCI). Med državami članicami je potekala širša razprava o uporabi prihodkov iz prezasedenosti omrežij, delitvi stroškov projektov ter iskanju ravnotežja med pospešitvijo dovoljenj in varstvom okolja. 

Slovenijo je na srečanju zastopala državna sekretarka na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, mag. Tina Seršen, ki je poudarila, da so dobro delujoča in posodobljena omrežja ključna za izvajanje energetske tranzicije, elektrifikacijo in uvajanje čistih virov energije. Dodala je, da mora EU pri pospešitvi izdajanja dovoljenj upoštevati tudi okoljske standarde in načelo subsidiarnosti. 

Slovenija podpira čim prejšnjo poenostavitev pravil državnih pomoči za naložbe v baterijske tehnologije, ki bodo v smeri boljšega obvladovanja volatilnosti in ravni cen pomembna osnova za dolgoročno stabilnost energetskih sistemov. Slovenija je podprla krepitev rezerve za stabilnost trga v okviru sheme ETS (sistema EU za trgovanje z emisijami), saj ta dodatno prispeva k zmanjševanju volatilnosti cen emisijskih kuponov. 

Slovenija je ob tem izrazila največje zadržke glede predloga, da bi se 25 odstotkov prihodkov iz prezasedenosti omrežij namenilo financiranju PCI projektov, saj se ti prihodki pri nas trenutno uporabljajo za znižanje računov gospodinjstev in podjetij.  

V luči prve obletnice Akcijskega načrta za cenovno dostopno energijo in občutnega dviga cen energije zaradi vojne na Bližnjem vzhodu so ministri opravili poglobljeno razpravo o učinkovitosti že sprejetih ukrepov in nujnosti dodatnih mehanizmov za stabilizacijo trga. Slovenija je izpostavila potrebo po vzpostavitvi mehanizma za spodbujanje polnjenja plinskih skladišč ter prilagoditvi pravil glede ciljne stopnje njihove napolnjenosti. Po oceni Slovenije bi bolj prilagodljiv pristop zmanjšal pritisk na cene ob polnjenju skladišč in izboljšal pripravo EU na prihodnje energetske krize. 

Slovenija si prav tako prizadeva za vzpostavitev evropskega mehanizma za zbiranje presežnih dobičkov elektroenergetskih podjetij, podobno kot je veljalo leta 2022. Takšen ukrep bi omogočil hitrejše in učinkovitejše sprejemanje ukrepov za blažitev visokih stroškov energije, zlasti ob sočasnih omejitvah v okviru pravil o državni pomoči. 

Del razprave je bil namenjen tudi krepitvi energetskega sodelovanja z Ukrajino in Moldavijo. Države članice so izmenjale izkušnje in priložnosti za izboljšanje zanesljivosti oskrbe z energijo v širši regiji. Posebna pozornost je bila namenjena izzivom, ki ju obe državi trenutno doživljata zaradi energetske in varnostne situacije.

Med delovnim kosilom so ministri govorili o pospeševanju naložb v čisto energijo, pri čemer so države članice izpostavile priložnosti za spodbujanje nizkoogljičnih tehnologij, povečanje deleža obnovljivih virov ter krepitev evropske energetske suverenosti.

Vir: MOPE