Novica

Srednjeročni program postopnega zapiranja RTH

⇒ Rudarstvo ⇒ Splošno

Vlada RS je na današnji seji sprejela srednjeročni program postopnega zapiranja Rudnika Trbovlje-Hrastnik, III. faza (2010-2014) (popravljena izdaja), november 2010 in program zapiranja Rudnika Trbovlje-Hrastnik za leto 2011 kot dinamični letni izsek III. faze srednjeročnega programa postopnega zapiranja Rudnika Trbovlje Hrastnik (2010-2014) ter se seznanila z novo oceno stroškov zadnjega obdobja dolgoročnega programa zapiranja z letom 2015, ki znašajo 24 milijonov evrov brez nadomestila izpadlih programskih sredstev iz obdobja I. in II. faze zapiranja.

Ministrstvo za gospodarstvo je kot pristojno za energetiko zagotovilo neodvisno strokovno revizijo tega programa, kakor nalaga tudi tretji odstavek 4. člena uvodoma navedenega zakona. Revizijo je opravila Naravoslovno tehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, revident je bil doc. dr. Evgen Dervarič, udir.
 

 

Izhodišče  za pripravo in izdelavo programa zapiranja 2010-2014 je bila dolgoročna ocena stroškov zapiranja RTH iz leta 1999, ki zajema obdobje 2000-2015, na kateri je bil zasnovan zakon o postopnem zapiranju rudnika Trbovlje-Hrastnik, in razvojnem prestrukturiranju regije, kakor ga je sprejel državni zbor v juliju 2000.

 

V predhodnih dveh fazah je bilo skupno porabljenih 158 mio € proračunskih in kreditnih sredstev. Ta so bila namenjena izvedbi fizičnih zapiralnih del, financiranju shem za razreševanje socialnih problemov, nastalih zaradi zmanjševanja proizvodnje in zapiranja rudnika, in za izvajanje ekološke sanacije površin, ki so bile degradirane zaradi rudarjenja. Zapiralne aktivnosti so potekale v skladu s predvidevanji in glede na opuščanje proizvodnih lokacij. V drugi programski fazi zapiranja je bil spremenjen koncept izvajanja ekološke in prostorske sanacije površine znotraj pridobivalnega prostora RTH. Sanacija je potekala pospešeno od vzhoda prosti zahodu, tako da dela na območju Trbovelj niso bila dokončana, intenzivirale so se aktivnosti nad jamo Krištandol, Dol in delno Hrastnik. Obseg zaposlenosti se je zmanjševal  po načrtu, tako da se je število zaposlenih od začetnih 1333 znižalo na 488 ob koncu II. faze, to je ob izteku leta 2009. Rezultat hkratnega pridobivanja premoga v času 2000-2009 je izkopanih 5,9 mio t premoga ali 222,5 mio € realizacije prihodka.

 

Za izvedbo III. faze programa zapiranja v obdobju 2010-2014 se predvideva 69,9 mio EUR sredstev, do zaključka programa v letu 2015 pa 93,9 mio EUR. Glede na prvotni program je dinamika aktivnosti zaradi manjše realizacije v letu 2010 (zmanjšanje virov financiranja) nekoliko spremenjena, v preostalem obdobju pa so racionalizirane aktivnosti na premoženjskem področju in pri površinskih aktivnostih v višini 456.000 EUR. Po letu 2014 so površinske aktivnosti racionalizirane v višini 6 mio EUR zaradi izboljšanih projektnih rešitev in tudi pričakovanih nižjih cen gradbenih storitev


V III. fazi  bodo zaključena  vsa potrebna zapiralna dela  v zaporedju jama Dol,  Hrastnik, Ojstro in nazadnje Trbovlje. V začetnem obdobju te faze je za družbo RTH izjemnega  pomena  nadaljevanje proizvodnje v jami Ojstro. Pozneje bo intenzivirana ekološko prostorska sanacija površin in razrešenih bo 310 presežnih delavcev. Za izvedbo zaključnih zapiralnih del in spremljanja saniranega rudnika bo v letu 2015 zaposlenih še 178 delavcev.

 

Program za leto 2011 predstavlja nadaljevanje izvajanja del na področju zapiranja jam, ekološke in prostorske sanacije pridobivalnega območja in kadrovsko socialne aktivnosti.


Zapiranje jam bo potekalo ob hkratni proizvodnji premoga za energetske potrebe, kar je predvideno z zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o postopnem zapiranju rudnika Trbovlje-Hrastnik in v razvojnem prestrukturiranju regije (ZPZRTH-C) ob odobritvi sheme državne pomoči s strani Evropske komisije, ki vključuje tudi podaljšanje proizvodnje premoga do 31.12.2012. Naša vloga za podaljšanje  sheme je skladna  s 4. členom sklepa Sveta o državnih pomočeh za lažje zaprtje nekonkurenčnih premogovnikov.

 

Obseg in vrstni red zapiranja sta določena glede na zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu. Prednostno so vključeni objekti, za katere tehnično tehnološke rešitve kažejo, da povzročajo visoke stroške vzdrževanja, npr. črpanje večjih količin vode, zračenje dolgih pohodnih poti in povečana verjetnost nevarnih pojavov.

 

Ekološko prostorska sanacija bo potekala na podlagi rudarskih projektov in dokumentacije, ki se zahteva po zakonu o graditvi objektov. Nosilci aktivnosti bodo večinoma zunanji izvajalci, ki bodo izbrani po postopkih, ki jih predpisuje zakon o javnih naročilih. Dela bodo zajemala sanacijo površine, rušenje ali rekonstrukcijo objektov na površini, rekultivacijo površine in izdelavo ali rekonstrukcijo cest in druge infrastrukture.

 

V okviru kadrovsko socialnega dela programa je predvideno zmanjšanje števila zaposlenih za 72 delavcev tako, da bo ob koncu leta zaposlenih še 372 delavcev.

 

Program zapiranja RTH za leto 2011 predvideva porabo proračunskih sredstev v zakonski višini 14,700 mio  EUR in je popravljena za predvideni znesek stroškov tehničnega in finančnega nadzora v višini 0,3 mio EUR. Proračun Republike Slovenije za leto 2011 ne zagotavlja sredstev v celoti za zapiranje po posebnem zakonu, zato bo razliko 1 mio EUR izvajalec zagotovil s prodajo hčerinskih družb. Če prodaje ne bodo izpeljane, kakor je predvideno, bo izvajalec prilagodil obseg zapiralno sanacijskih del razpoložljivim finančnim sredstvom.

Po izteku programskega obdobja 2010-2014 bo mogoče nameniti v letu 2015 za vsa zaključna sanacijska dela in spremljanje površin 24 mio EUR proračunskih sredstev v okviru dovoljene sheme državne pomoči. Ta ocena  je povečana glede na 3. točko sklepa Vlade RS št. 35100-4/201074 z dne 22. 7. 2010 zaradi izpada proračunskih sredstev, predvidenih po zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o postopnem zapiranju rudnika Trbovlje-Hrastnik. Poleg tega bo treba za izvedbo vseh potrebnih aktivnosti zagotoviti še 25 mio EUR iz drugih virov, to je prihodkov od prodaje kapitalskih vložkov v odvisnih družbah.

 

 


© 2012 - 2021 Portal Energetika