Predlog direktive o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala zraka in o spremembi Direktive 2003/35/ES uvaja omejitve držav članic glede emisij v zrak iz onesnaževal, ki povzročajo zakisljevanje in evtrofikacijo, in zahteva vzpostavitev, sprejetje in izvajanje nacionalnih programov nadzora nad onesnaževanjem zraka kot tudi spremljanje emisij onesnaževal in njihovih vplivov ter poročanje o njih.

Republika Slovenija pozdravlja objavo predloga nove direktive o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala zraka, saj predstavlja dobro podlago za dogovor o novih zavezujočih ciljih na področju kakovosti zraka za Evropo.

Meni, da so novi dolgoročni zavezujoči cilji EU glede onesnaženosti zraka potrebni za dodatno zmanjšanje negativnih učinkov onesnaženosti zraka na zdravje ljudi ter evtrofikacijo ekosistemov, vendar pa meni, da je treba pri delitvi bremena na posamezne države članice upoštevati tudi stroškovno učinkovitost doseganja teh ciljev ter specifike držav članic na posameznih področjih. Odstotke zmanjšanja emisij onesnaževal za Republiko Slovenijo je treba do leta 2030 iz Priloge II določiti ustrezneje, z uravnoteženimi cilji, in hkrati upoštevali zmožnosti slovenskega gospodarstva za dosego teh ciljev.

Med specifikami Republike Slovenije, ki jih je treba upoštevati pri določanju odstotka zmanjšanja emisij za leto 2030, je treba izpostaviti predvsem specifike v kmetijstvu in cestnem prometu. Republika Slovenija meni, da bi pri delitvi bremena zmanjšanja emisij morali upoštevati, da ima posamezna država članica zelo omejene možnosti ukrepanja za zmanjšanje tranzitnega prometa.

Slovenija predlaga, da se skupaj s Predlogom Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala zraka in o spremembi Direktive 2003/35/ES sprejme tudi Predlog Sklepa Sveta o sprejetju spremembe Protokola o zmanjševanju zakisljevanja, evtrofikacije in prizemnega ozona iz leta 1999 h Konvenciji o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja iz leta 1979.

Cilj Protokola o zmanjševanju zakisljevanja, evtrofikacije in prizemnega ozona iz leta 1999 h Konvenciji o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja iz leta 1979 (Göteborški protokol) je nadzor čezmejnega onesnaževanja zraka in povezanih vplivov na zdravje in okolje, zlasti zakisljevanja, evtrofikacije in onesnaževanja s prizemnim ozonom. Protokol obravnava več onesnaževal in njihove učinke na različne načine, vključno z opredelitvijo kritičnih ravni, depozicije in nacionalnih zgornjih mej emisij ter mejnimi vrednostmi emisij za širok spekter naprav in izdelkov.

Göteborški protokol, ki je bil sprejet leta 1999 (Slovenija ga je ratificirala leta 2004), je imel v zadnjem desetletju pomembno vlogo pri doseganju znatnih znižanj emisij ključnih onesnaževal zraka v Evropi, s čimer je prispeval tudi k temu, da države članice lažje izpolnjujejo mejne vrednosti kakovosti zraka iz EU direktiv o kakovosti zunanjega zraka.

Vir: MKO