Novica

Strokovni posvet "Zgradbe, energija in okolje"

⇒ Energetika ⇒ Splošno

Včeraj je številne udeležence strokovnega posveta "Zgradbe, energija in okolje" nagovoril minister za infrastukturo dr. Peter Gašperšič in med drugim poudaril, da lahko s koordiniranimi ukrepi na področju energetske učinkovitosti dosežemo opazne rezultate hitreje kot na katerikoli drug način ter omenjal predvsem ukrepe, ki sočasno vplivajo na gospodarsko rast, zaposlenost in varstvo okolja.

Minister je poudaril, da je eden od pomembnih vladnih strateških ukrepov v obdobju 2014-2020 prav  energetska prenova stavb, saj ima velik multiplikativni učinek. Z učinkovitejšo rabo energije znižujemo stroške energije, zmanjšujemo energetske odvisnosti in zmanjšujemo emisije toplogrednih plinov. Hkrati pa je to delovno intenzivna investicija, ki je močan vzvod za ustvarjanje novih delovnih mest in močan generator rasti BDP. Povečan obseg naložb pomeni tudi povečano povpraševanje v panogah, ki dobavljajo proizvode in storitve za energetsko prenovo stavb.

Gledano statistično do leta 2030 to pomeni cca. 50 % manjšo porabo tekočih fosilnih goriv, 50 % zmanjšano emisijo prašnih delcev in toplogrednih plinov, zmanjšanje uvoza naftnih derivatov na letni ravni med 100 in 200 milijonov evrov ter posredno okoli 10.000 novih delovnih mest.

Vlada RS je oktobra 2015 že sprejela strateški dokument Dolgoročna strategija za spodbujanje naložb energetske prenove stavb. V njem je pojasnjen potek projekta energetske prenove v okviru nove finančne perspektive 2014-2020. V  tem tem obdobju bomo prenovili četrtino vsega stavbnega fonda oz. okrog 22 milijonov kvadratnih metrov stavbnih površin. V Sloveniji je 80 % stavb starih, slabo izolirnih, od teh je približno 10 % stavb javnega sektorja, ostala so gospodinjstva in poslovni prostori. V tem stavbnem fondu je kar polovica stavb, ki so bile zgrajene pred letom 1970 in še niso bile prenovljene, zato ta stavbni fond predstavlja ogromen potencial za prenovo.

Ne smemo pozabiti, tako minister Gašperšič, da si v času finančne krize le malo evropskih državljanov lahko privošči vlaganja v energetsko učinkovitost. Zato se je pojavila potreba po razširitvi obstoječih finančnih spodbud ter povečanju prizadevanj za osveščenost in izobraževanja na tem področju. "Potrošniki se bodo odločili za vlaganja v energetsko učinkovitost le, če se bodo zavedali, kakšne koristi jim bo le-ta prinesla. Javni sektor mora in bo tu prevzel vodilno vlogo. Zaradi pomanjkanja sredstev in iskanja novih načinov izvedbe bomo javni sektor prenavljali pretežno z uporabo energetskega pogodbeništva. To omogoča izvedbo večjega obsega naložb z manj javnimi sredstvi in uvaja nove modele financiranja, ki se bodo lahko prenesli tudi v zasebni sektor" je še povedal minister Gašperšič ter zaželel udeležencem posveta obilo konstruktivne razprave ter sodelovanja za oblikovanje novih, svežih praktičnih rešitev.

Vir: MZI


© 2012 - 2021 Portal Energetika