Študija temelji na prvi pilotni postavitvi agrofotovoltaike v Sloveniji, izvedeni v poskusnem sadovnjaku Kmetijskega inštituta Slovenije na Brdu pri Lukovici. Fotovoltaični moduli s 54‑ in 70‑odstotno svetlobno prepustnostjo pokrivajo nasad jablan sorte Fuji, inštalirana moč sončne elektrarne pa znaša 52 kWp. Skupna vrednost projekta, vključno s testno postavitvijo, presega 205.000 evrov.

Agrofotovoltaika združuje pridelavo hrane in proizvodnjo energije ter prinaša številne prednosti, med drugim:

• zmanjšanje izhlapevanja vode zaradi senčenja,
• zaščito rastlin pred vremenskimi vplivi,
• izboljšanje rasti zaradi regulacije svetlobe,
• učinkovitejšo rabo prostora, saj zmanjša potrebo po ločenih zemljiščih za sončne elektrarne,
• zmanjšanje emisij toplogrednih plinov,
• dodatne možnosti za diverzifikacijo dohodka.

Fotovoltaični paneli so lahko umeščeni v različne kmetijske površine, denimo v trajne nasade, vinograde, polja ali rastlinjake. Temeljni cilj agrofotovoltaike je dvojna raba kmetijskega zemljišča – hkratna pridelava hrane in proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov.

Študija izvedljivosti poskusnega uvajanja agrofotovoltaike podrobno opisuje pilotno postavitev, tehnične lastnosti sistema ter prve rezultate spremljanja. Predstavljene so tudi začetne ugotovitve o vplivu senčenja na kakovost plodov ter priporočila za nadaljnji monitoring in presojo učinkov agrofotovoltaike na testni lokaciji.

Na podlagi podatkov iz katastra nepremičnin in registra kmetijskih gospodarstev ter ob upoštevanju razpoložljivosti električnega omrežja je analiziran tehnični in ekonomski potencial uvajanja agrofotovoltaike v Sloveniji. Ocena potenciala je izdelana za različne vrste kmetijskih zemljišč (po šifrah rabe GERK), za vsako pa je predlagana optimalna zasnova sistema – od vertikalnih postavitev do dvignjenih konstrukcij ali integracije v obstoječe rastlinjake.

Ker je agrofotovoltaika v Sloveniji šele na začetku razvoja, študija izpostavlja tudi smernice za pospešitev širjenja agrofotovoltaike, ki temeljijo na pridobljenih izkušnjah. Za hitrejši napredek bo ključno spodbujanje novih pilotnih projektov z vključitvijo različnih kmetijskih kultur.

Vir: MOPE