Novica

Svet EU dosegel dogovor o višjih ciljih za obnovljive vire energije in energijsko učinkovitost

⇒ Energetika ⇒ Politika EU

Svet EU je sprejel pogajalska stališča o dveh zakonodajnih predlogih, ki obravnavata energijske vidike podnebnega prehoda EU v okviru svežnja „Pripravljeni na 55“: Direktivi o energiji iz obnovljivih virov in Direktivi o energijski učinkovitosti. Ambicioznejši cilji bodo pomembno prispevali k doseganju splošnega cilja EU do leta 2030 zmanjšati neto emisije toplogrednih plinov za vsaj 55 % v primerjavi z ravnmi iz leta 1990.

Glede obnovljivih virov energije (OVE) je na ravni EU predlagan zavezujoč cilj doseganja 40-odstotni deleža OVE v skupni mešanici virov energije do leta 2030. Sedanji cilj na ravni EU je vsaj 32-odstotni delež. Države članice bodo morale povečati svoje nacionalne prispevke, določene v celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih (NEPN), ki bodo posodobljeni v letih 2023 in 2024. Za pospešitev vključevanja OVE v sektorje, v katerih je bilo vključevanje počasnejše, se je Svet dogovoril o ambicioznejših sektorskih ciljih in ukrepih.

Kar zadeva podcilje za promet je uvedena možnost, da države članice izbirajo med:

  • zavezujočim ciljem 13-odstotnega zmanjšanja intenzivnosti toplogrednih plinov v prometu do leta 2030. Državam članicam bo na voljo več možnosti za dosego tega cilja, kot je možnost določitve diferenciranega cilja za pomorski promet, če bo dosežen splošni cilj ali
  • zavezujočim ciljem vsaj 29-odstotnega deleža OVE v okviru končne porabe energije v prometnem sektorju do leta 2030.

Določen je zavezujoč podcilj za napredna pogonska biogoriva v deležu energije iz OVE, ki se dobavlja prometnemu sektorju, in sicer 0,2 % leta 2022, 1 % leta 2025 in 4,4 % leta 2030, pri čemer je za ta goriva dodal dvojno štetje. V zvezi z gorivi iz obnovljivih virov nebiološkega izvora v prometu (večinoma čisti vodik in sintetična goriva na osnovi vodika), se je Svet dogovoril o okvirnem podcilju 2,6 %, kar ustreza 5,2 %, tudi tu z uporabo multiplikatorja. V pomorskem sektorju je določena zgornja meja količin končne porabe energije, ki jo je treba vključiti v izračun njihovih posebnih ciljev na področju prometa.

Glede ciljev OVE za ogrevanje in hlajenje velja postopno povečanje, in sicer zavezujoče povečanje za 0,8 % na leto na nacionalni ravni do leta 2026 in 1,1 % v obdobju 2026–2030. Najnižja letna povprečna stopnja, ki se uporablja za vse države članice, se dopolnjuje z dodatnimi okvirnimi povečanji, izračunanimi posebej za vsako državo članico.

Določen je okvirni cilj 1,1-odstotnega povprečnega letnega povečanja porabe OVE v industriji. Do leta 2030 bi moralo 35 % vodika, ki se uporablja v industriji, izvirati iz goriv iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, do leta 2035 pa 50 %. Okvirni cilj vsaj 49-odstotnega deleža energije iz obnovljivih virov je določen v stavbah v letu 2030.

Za zmanjšanje tveganja netrajnostne proizvodnje bioenergije bodo dodatno okrepljena trajnostna merila za biomaso. Novi so tudi ukrepi za omejitev goljufij v zvezi s trajnostjo pogonskih biogoriv.

Svet je vključil pospešene postopke za izdajo dovoljenj za projekte na področju energije iz obnovljivih virov v skladu s prednostnimi nalogami iz načrta RepowerEU, ki jih je Komisija predlagala maja 2022. Hitro naj bi povečali uporabo OVE v okviru načrta EU, da postane neodvisna od ruskih fosilnih goriv po ruski invaziji v Ukrajini.

Glede energijske učinkovitosti se je Svet EU dogovoril o zmanjšanju porabe energije na ravni EU, in sicer 36-odstotnem zmanjšanju porabe končne energije in 39-odstotnem zmanjšanju porabe primarne energije. Ključni cilj 36-odstotnega zmanjšanja porabe končne energije na ravni EU bi bil zavezujoč. Cilji temeljijo na novi izhodiščni vrednosti in ustrezajo cilju 9-odstotnega zmanjšanja v primerjavi z letom 2020. Poraba končne energije pomeni energijo, ki jo porabijo končni uporabniki, medtem ko poraba primarne energije vključuje tudi to, kar se uporablja za proizvodnjo in dobavo energije.

Sprejet je dogovor, da bodo vse države članice prispevale k doseganju splošnega cilja EU z okvirnimi nacionalnimi prispevki in krivuljami, ki so jih države članice določile v svojih celovitih NEPN, ki bodo posodobljeni v letih 2023 in 2024. Formula za izračun teh prispevkov, opredeljena v Prilogi I, bi bila okvirna z možnostjo 2,5-odstotnega odstopanja. Komisija bi izračunala, ali vsi prispevki ustrezajo 9-odstotnemu cilju, in v nasprotnem primeru izdala popravke za nacionalne prispevke, ki bi bili nižji od tistih, ki bi jih uporabili glede na formulo. Formula med drugim temelji na energijski intenzivnosti, BDP na prebivalca, razvoju OVE in potencialu prihranka energije.

Svet se je dogovoril tudi o postopnem povečanju cilja glede prihranka energije zakončno porabo energije. Države članice bi od 1. januarja 2024 zagotovile prihranek v višini 1,1 % letne porabe končne energije, 1,3 % od 1. januarja 2026 in 1,5 % od 1. januarja 2028 do 31. decembra 2030, pri čemer je v naslednje obdobje mogoče prenesti največ 10 % presežnih prihrankov. Svet je v izračun za dosego cilja vključil možnost, da se v ustrezno utemeljenih primerih, ki jih potrdijo energijski pregledi, upoštevajo prihranki energije, doseženi s tehnologijami zgorevanja fosilnih goriv samo v industrijskem sektorju.

Svet EU se je strinjal s posebno obveznostjo za javni sektor, da doseže 1,7-odstotno letno zmanjšanje porabe energije oziroma vsaj 1,9-odstotno, če izključuje javni prevoz ali oborožene sile, ki bi bila zavezujoča štiri leta po začetku veljavnosti uredbe, pri čemer bi se začela uporabljati v večjih občinah. Poleg tega se je Svet dogovoril, da bodo morale države članice vsako leto prenoviti vsaj 3 % skupne tlorisne površine stavb v lasti javnih organov ter da bo sorazmerni delež prihrankov energije v državah članicah osredotočen na ranljive odjemalce.

Dodana je tudi določba o preglednosti porabe energije podatkovnih centrov, ki naj bi od leta 2024 vsako leto objavili informacije o svoji porabi energije. Komisija bi pripravila javno podatkovno zbirko EU, v kateri bo zbrala informacije o porabi energije podatkovnih centrov.

Vir: Svet EU


© 2012 - 2022 Portal Energetika