Evropska komisija je konec maja 2022 predstavila načrt REPowerEU, ki predstavljajo skupen odziv Evrope na težave in motnje na svetovnem energetskem trgu, ki jih je povzročila ruska invazija na Ukrajino. Preoblikovanje evropskega energetskega sistema je nujno iz dveh razlogov, in sicer zaradi odprave odvisnosti EU od ruskih fosilnih goriv in reševanja podnebne krize. Če Evropa nastopa kot Unija, lahko hitreje odpravimo svojo odvisnost od ruskih fosilnih goriv, zato je Slovenija začela aktivno izvajati ukrepe iz načrta REPowerEU. Z ukrepi iz načrta REPowerEU se lahko odzovemo tudi s prihranki energije, diverzifikacijo oskrbe z energijo ter pospešenim uvajanjem energije iz obnovljivih virov, da bi nadomestili fosilna goriva v domovih, na delovnih mestih, v industriji in proizvodnji električne energije.

Zelena preobrazba bo okrepila gospodarsko rast, varnost in prispevala k izvajanju podnebnih ukrepov za Slovenijo in Evropo. S prihranki energije lahko najugodnejše in najhitreje prispevamo k reševanju energetske krize (negotove oskrbe) ter zmanjšanju stroškov. Podobne ukrepe zmanjševanja rabe energije ter odvisnosti od fosilnih goriv v javnem sektorju sta na sprejeli tudi Španija in Italija.

Med najpomembnejšimi je ukrep, da organi državne uprave, ki so upravljavci ali uporabniki stavb v lasti ali uporabi Republike Slovenije, zagotovijo, da se v stavbah in njihovih prostorih, ki imajo vgrajen klimatski sistem, prostori ne hladijo na nižjo temperaturo zraka, kot je +25 °C ob pogoju, da relativna vlažnost dovedenega zraka ni višja od 60 %, razen kjer to zaradi zahtev namembnosti ali delovanja stavbe ni mogoče. Predpisano velja tudi za tiste dele prostorov, ki omogočajo samostojno regulacijo notranje temperature prostorov.

Med ukrepi je zapisano, da se v stavbah organov državne uprave prostori po 18.00 uri in do 7.00 ure zjutraj na delovne dni in cel dan v soboto, nedeljo in ob praznikih, razen kjer je to potrebno zaradi zahtev namembnosti ali delovanja stavbe ali dela stavbe, ne hladijo na nižjo temperaturo zraka, kot je +28 °C. V navedenem času se prostorov ne hladi pod +28°C, če se za ta namen uporablja hladilni agregat. Hlajenje pod +28°C pa se lahko zagotovi z zunanjim hladnim zrakom.

Upravljavci stavb morajo v največji možni meri zagotoviti zniževanje rabe energije in v ta namen sprejeti druge možne organizacijske ukrepe energetske učinkovitosti za znižanje rabe energije. Temu se ustrezno prilagodijo tudi pravila in kodeksi oblačenja, skladno z možnostmi.

Vlada upravljalce stavb organov državne uprave med drugim prav tako poziva, naj nemudoma pristopijo k hitrejšemu izvajanju ukrepov in naložb za učinkovito rabo energije in večjo rabo obnovljivih virov energije v svojih stavbah. Vlada je prav tako pozvala odgovorne osebe v organih državne uprave, da prednostno pristopijo k izvajanju ukrepov energetske učinkovitosti, prav tako pa naj preverijo, ali je v prihajajoči kurilni sezoni možna tudi uporaba drugih energentov ali nadgradnja vira ogrevanja z viri iz obnovljivih virov energije.

Vlada med ukrepi objavlja tudi poziv, da se prostori v organih državne uprave ne ogrevajo na višjo temperaturo zraka od +20°C, razen v posebnih primerih, kjer po presoji upravljavca stavbe ni mogoče zagotoviti navedenih zahtev zaradi utemeljenih razlogov. Priporočila glede načina uporabe klimatskih sistemov zaradi nalezljive bolezni COVID-19 se smiselno upoštevajo, kjer je to mogoče.

Vlada nalaga ministrstvom, da s tem sklepom seznanijo javne agencije, javne sklade, javne zavode in javne gospodarske zavode iz svoje pristojnosti in tako priporočijo njegovo uporabo tudi v teh subjektih. Predlaga pa ravnanje v skladu s tem sklepom tudi drugim državnim organom in lokalnim skupnostim.

Ministrstvo za infrastrukturo je objavilo tudi nabor vsakdanjih ukrepov za varčevanje z energijo v gospodinjstvih, s katerimi lahko doma in v podjetjih z zamenjavo vedenjskih navad prispevamo k energetski učinkovitosti in prihrankom energije.

Podrobnejše informacije glede varčevanja z energijo v javnem sektorju

Vir: MZI