Dve telesi omenjene konvencije sta stalni: Delovno telo za znanstveno in tehnološko sodelovanje (SBSTA) in Delovno telo za implementacijo (SBI), eno pa je začasno: Ad hoc delovna skupina za Durbansko platformo za okrepljeno delovanje (ADP). Slednja je bila ustanovljena na zasedanju v Durbanu leta 2011, njeni nalogi pa sta:

• priprava novega globalnega sporazuma, v okviru katerega bi imele obveznosti zmanjšanja emisij vse države, sprejeli naj bi ga na zasedanju decembra 2015 v Parizu, veljati pa naj bi začel leta 2020 in
• dvig ambicije zmanjšanja emisij toplogrednih plinov pred letom 2020.

Prvič se je zgodilo, da so bili ministri (za okolje) povabljeni na redno poletno zasedanje, vzrok temu pa je nujnost dviga ambicije zmanjšanja emisij toplogrednih plinov, da bi se izognili katastrofam velikega obsega.

Zelo ugoden odziv, tudi v vrstah nevladnih organizacij, je imela najava ameriškega predsednika Baracka Obame, da bodo ZDA do leta 2030 (glede na leto 2005) za 30 % zmanjšale emisije CO₂ iz proizvodnje električne energije. Prav tako je bila dobro sprejeta novica, da Kitajska pripravlja cilj omejitve svojih emisij, vendar se je pozneje izkazalo, da do tega še ne bo prišlo prav kmalu, vsekakor ne že leta 2016, kot so sprva poročali. Nekoliko drugačen je bil predlog Saudske Arabije, po katerem naj bi imelo obveznost zmanjšanja emisij v novem sporazumu samo okoli 20 največjih držav, ostale, ki imajo neznatne emisije (Saudska Arabija je odgovorna za približno 1,1 % svetovnih emisij), pa naj bi se osredotočile na prilagajanje podnebnim spremembam. Predlog seveda ni dobil podpore.

Ob koncu zasedanja so mnoge države izrazile zadovoljstvo z napredkom na pogajanjih v okviru ADP, saj je bil opazen prehod od procesnih k vsebinskim zadevam (struktura novega sporazuma, vsebina posameznih segmentov – blaženje, prilagajanje, finance, tehnologije itd. – in relacije med njimi).

Za Slovenijo in druge države članice EU je pomemben sklep, da bo na letošnjem zasedanju v Limi potekalo t. i. Multilateralno ocenjevanje v okviru Mednarodnega ocenjevanja in pregleda. Tako bodo v začetku  decembra predstavitve držav članic EU. Predvidoma bo v Limi na vrsti za predstavitev 14–18 držav, ostale pa bodo na vrsti junija prihodnje leto v Bonnu. Vprašanja se bodo nanašala predvsem na vse emisije in ponore, povezane z obveznostmi zmanjšanja emisij države; predpostavke, pogoje in metodologije v zvezi z izpolnjevanjem teh obveznosti in napredek v smeri doseganja ciljev zmanjšanja emisij.

Ministrskega dela srečanja se je udeležila tudi mag. Andreja Jerina, državna sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje. Izpostavila je glavne usmeritve EU, poziv drugim državam, naj sledijo EU in zvišajo svoje cilje, dotaknila pa se je tudi specifičnih značilnosti Slovenije, ki jo podnebne spremembe ogrožajo bolj, kot je svetovno povprečje. Zaradi slednjega in seveda zaradi solidarnosti z drugimi državami, predvsem najrevnejšimi in najbolj ogroženimi, se Slovenija zavzema za to, da bi prihodnje leto v Parizu sprejeli trden, za vse pravno zavezujoč sporazum, ki bi usmeril na pot, ki jo priporoča znanost za zaustavitev podnebnih sprememb in preprečitev uresničenja najbolj neugodnih scenarijev. Po ugotovitvah Medvladnega foruma za podnebne spremembe (IPCC) bodo stroški nedelovanja proti podnebnim spremembam namreč mnogo višji od stroškov pravočasnega in ustreznega delovanja. Ukrepi za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov imajo tudi pozitivne stranske učinke, npr. manj onesnažen zrak in s tem izboljšanje zdravja ljudi ter manj škode na izpostavljenih materialih, manj zakisljevanja morij itd.

Vir: MKO